KORISTNO

 

SOKOVI ZA BOLJŠE POČUTJE

Sokovi so eden izmed boljših načinov, da svoje telo oskrbimo z vsemi potrebnimi vitamini, rudninskimi snovmi in encimi, ki jih potrebujemo za zdravo življenje. Zelo učinkoviti so predvsem zato, ker se prebavijo že v nekaj minutah.
Pitje sokov se v alternativni medicini uporablja tudi kot oblika zdravljenja, saj se na ta način telo pravočasno znebi odpadnih snovi. Praviloma so sadni sokovi čistilci organizma, medtem ko zelenjavni sokovi telo zdravijo.
Za pripravo sokov boste potrebovali sokovnik ali pa električni mešalnik, odvisno od tega, ali želite čiste sokove ali bolj kašaste. Pomembno je poudariti, da ima največjo prehransko vrednost organsko pridelano sadje, najvišjo koncentracijo hranilnih snovi pa sadje in zelenjava na vrhuncu zrelosti ter ne povsem dozorela oziroma mlada zelenjava. Ko sok pripravite, ga morate nemudoma spiti; izjemoma ga lahko za kakšno uro shranite v hladilniku. V nasprotnem primeru bo sok izgubil vitamine, minerale in encime.
Več informacij o kakovostnih sokovnikih lahko pridobite na tej povezavi.
Za osnovo sadnih sokov vzemite sadje, ki ima dober okus ter dobro prehransko vrednost, kot so jabolka, grozdje, svež ananas, robide, granatno jabolko, borovnice in maline. Za zelenjavne napitke pa kot osnovo vzemite korenje, zeleno zelenjavo ali paradižnikov sok. Če pa boste pripravljali sadne ali zelenjavne napitke, za osnovo uporabite mleko. Sokove lahko tudi izboljšate z naravnimi sladili: primešajte jim namočene rozine, datlje, fige ali suhe slive ali pa prilijte malo ananasovega ali jabolčnega soka, ki prikrijeta na začetku neprijeten okus zelenjavnih sokov. Kot sladilo lahko uporabite tudi med ali javorjev sirup.
Sok zelene zelenjave (zelena solata, špinača, zelje …)
Ena izmed najpomembnejših značilnosti teh s klorofilom bogatih sokov je, da očiščujejo limfo, kri, medcelično tekočino ter posredno tudi črevesje in druge sisteme izločanja. Uživanje sokov zelene zelenjave povečuje število krvnih celic, razstruplja, lajša težave zaradi visoke vsebnosti sladkorja v krvi, izboljšuje prehodnost nosne votline, blaži vnetje grla, čisti in osvežuje črevesje, pospešuje celjenje ran, blaži simptome astme itd.

Korenčkov sok

Vsebuje  elemente, ki  ohranjajo notranje ravnovesje v našem telesu: natrij, kalij, kalcij, magnezij, železo, fosfor, žveplo in silicij ter vitamine A, B, C, D, E, G in K. Korenčkov sok povečuje tek in izboljšuje prebavo, izboljšuje zgradbo kosti in zob, je naravno topilo za čire in rakave tvorbe, varuje pred okužbami oči in grla, mandljev, sinusov in dihalnih organov nasploh.

Pesin sok

Spodbuja nastajanje rdečih krvničk in splošno izboljšuje kri. Pesa se odlikuje po ustreznem razmerju med natrijem in kalcijem. Še posebej koristna je kombinacija pesinega in korenčkovega soka, ki telo oskrbi z veliko količino fosforja in žvepla ter kalija, vsebuje pa tudi visoko raven vitamina A.

Jabolčni sok

V jabolkih, ki so dozorela na drevesih, se nakopičijo velike količine vitamina C, lupinica pa je  zelo bogata z nenasičenimi maščobnimi kislinami, magnezijem, karotinom in železom. Sveže stisnjen jabolčni sok znižuje krvni pritisk ter raven holesterola in maščob v krvi, krepi imunski sistem, uravnava količino sladkorja v krvi, krepi žile, čisti prebavila in krepi dlesni.

Paradižnikov sok

Je zelo dober čistilni napitek za vaš organizem, predvsem blagodejno pa deluje na jetra. Paradižnikov sok telo očisti strupov in ga poživi, saj ima veliko vsebnost vitamina C ter kalcija in kalija. Učinkovit je pri slabokrvnosti in okužbah.

Zelenjavno-sadni sok

2,5 kg breskev ali jabolk olupite in jih skuhajte v 1 l vode. 1,5 kg rdečega korenja očistite in narežite ter skuhajte v 0,5 l vode. Ko se ohladi, zmeljite z mešalnikom. Nato zavrite 7 l vode, dodajte 1 kg sladkorja in 7 dag citronske kisline ter zmleto sadje in zelenjavo. Vse skupaj dobro premešajte.

Domači pomarančni sok

Pomaranče (2) in limone (2) zmeljemo (tudi lupino) in vse skupaj s sladkorjem (1 kg), citronko (2 škatlici) in vodo (10 l) namakamo 1 dan ter nato precedimo. Lupina da soku barvo in okus, vendar greni, tako da lahko dodate samo pol lupine od obeh sadežev (eno olupljeno in eno neolupljeno pomarančo in limono). Namesto pomaranč lahko uporabimo tudi grenivke. Če želite, lahko sok tudi prekuhate. Pustite, da vre nekaj minut, ohladite in ustekleničite. Z vrenjem soku podaljšate rok trajanja.

Zelenjavno sadni napitek

1 rdeča in 1 zelena paprika, 1 paradižnik, 1 korenček, košček zelene in košček kolerabice, 1 mango, 1 breskev, 1 nektarina, malo peteršilja, limonska meta, kefir ali navadni jogurt brez maščobe. Tako zelenjavo kot sadje očistimo, olupimo in če je potrebno, razkoščičimo. Sadje, zelenjavo ter peteršilj in meto sesekljamo, prilijemo jogurt ali kefir, nalijemo v kozarce in okrasimo z lističi mete in peteršilja.
Viri: Bernard Jensen: Zdravljenje s sokovi: s pomočjo narave do boljšega zdravja in daljšega življenja.
Vir: filternet.si

 

KEFIR-ZAKLADNICA NARAVE


Kefir je napitek iz skisanega polnovrednega ali posnetega kravjega mleka. Pri nastajanju kefirja pomembno vlogo igrajo kefirne »gobice« - simbioza nekaj različnih oblik mikroorganizmov: mlečnokislinskih streptokokov in kvasovk, ki pospešujejo proces kisanja mleka.
Kefir - pri nas še vedno premalo cenjen zaklad narave,
tradicionalni napitek kavkaških ljudstev, ki slovijo po svoji aktivni življenjski moči in dolgem življenju. Skrivnost visoke biološke vrednosti in blagodejnega učinka kefirja na presnovo celotnega organizma, s poudarkom na procesu staranja, je še dokaj neraziskana. Živi mikroorganizmi v lončku kefirja ves čas ustvarjajo čudeže; eden le-teh je naravno nastajanje CO2, zaradi katerega ima kefir okus osvežilne pijače in ga z veseljem in s tekom uživajo tudi tisti, ki ne prenesejo mleka in drugih mlečnih napitkov.


Danes delajo kefir povsod po svetu. »Gobice« v mleku pustijo nekaj časa, ko pa je v njem že veliko mikroorganizmov, ga odlijejo v steklenice in jih neprodušno zapro. Zrel kefir vsebuje ob mlečni kislini še približno 1 % etanola (etilnega alkohola) in je prepojen z ogljikovim dioksidom, s plinom, ki so ga prispevale kvasovke. Ko kefir natočimo v kozarec se peni in je gostljat kot smetana.

Prehranski, fiziološki in zdravilni učinki fermentiranih mlečnih izdelkov, ki vsebujejo žive mikroorganizme, so dandanes že splošno dejstvo. Številne raziskave se gibljejo v smeri raziskovanja znanih učinkov teh izdelkov in uporabljajo dosedanja dognanja principov delovanja mlečne mikroflore kot vodilo pri raziskavah novih proizvodov (hrane, pijače, encimov, zdravil itd.) ali njihovih terapevtskih aplikacij:
•delovanje mikrobne beta-galaktozidaze
•učinki na holesterol
•učinki na prebavni (gastrointestinalni) trakt
•antimikrobni efekti
•učinki na imunski sistem
•antioksidativne lastnosti
•vitamini, in minerali (vsebnost, topnost oz. absorbcija v telo)
•olajšan vnos Ca pri starejših ljudeh
•izboljšanje prebavljivosti beljakovin in maščob


Vir: Vikipedija

SIROTKA 


Sirotka je tekoč stranski produkt predelave mleka v sir. Poznamo sladko in kislo sirotko.
Že pred davnimi stoletji je v Evropi sirotka veljala za zdravilno pijačo.

V alpskih deželah (z izjemo Slovenije) je sirotka še vedno dokaj pogosta in priljubljena osvežilna oz. zdravilna pijača, v zadnjih letih pa postaja bolj priljubljena tudi širše po svetu.
V športni prehrani izdelujejo iz sirotke vrsto prehranskih dopolnil, saj vsebuje večinoma beljakovine, ki se razmeroma hitro vsrkajo v organizem. Prav zato so sirotkini proteini pomemben del prehrane v bodybuildingu in pri ostalih športih, ki zahtevajo moč, pri čemer je treba poudariti, da je alergična reakcija na sirotko dokaj pogost pojav pri ljudeh.

Vpliv na mišično hipertrofijo

Rastoči dokazi podpirajo zaključek, da jemanje beljakovin po treningu za moč vodi v večjo mišično hipertrofijo. Nedavna raziskovanja kažejo, da določeni tipi beljakovin, kot so sirotkine beljakovine, ki so hitro prebavljive ter vsebujejo dosti levcina, so bolj efektivni pri stimulaciji sinteze mišičnih beljakovin. Kontinuirano uživanje tega tipa beljakovin po vadbi, vodi v večjo mišično hipertrofijo. Sirotkine beljakovine ali beljakovine na osnovi mleka imajo večjo učinkovitost kot izoenergični ogljikovi hidrati in sojine beljakovine v promociji mišične hipertrofije. Se pravi, da uživanje sirotkinih beljakovin po treningu za moč, promovira sintezo mišičnih beljakovin, prirast mišičnih beljakovin in navsezadnje mišično hipertrofijo.

Vpliv na fizično in kognitivno uspešnost

V študiji so preučevali povečanje fizične in kognitivne uspešnosti pri ljudeh, katerih prehrano so dopolnili z dodajanjem sirotkinih beljakovin in levcina. Imeli so 30 zmerno fit udeležencev, ki so jih razdelili v dve skupini. Ena skupina je 8 tednov dobivala dodatek sirotkinih beljakovin in levcina, druga pa je dobivala placebo. Obe skupini sta izvedli fitnes test zračnih sil (Air Force fitness test) pred in po 8 tednih. Pri skupini, ki je dobivala dodatek sirotkinih beljakovin in levcina, je bila signifikantno povečana uspešnost delanja potiskov na klopi (bench-press) in sklec. Bila je tudi signifikantno povečana totalna telesna masa, brez maščobna masa in pusta telesna masa. Razlike med skupinami pa ni bilo v delanju trebušnjakov, zgibov, pri teku na tri milje in pri zaznavanju. Tako so prišli do zaključka, da jemanje sirotkinih beljakovin in levcina pomaga pri povečanju moči zgornjega dela telesa in/ali puste telesne mase.


KOROMAČ


je odličen vir vitaminov, mineralov in vlaknin, ter močan antioksidant, ki pomaga vzdrževati zdrav imunski sistem. Vsebuje namreč dvakrat več vitamina C kot pomaranče, beta karotin, provitamin A, vitamin E in folno kislino. Bogat je tudi z različnimi minerali, na primer železom, cinkom, magnezijem, kalijem in kalcijem in tako ki pa so bistvenega pomena pri zniževanju krvnega tlaka. Če ga uživamo surovega po jedi pa nam odlično očisti tudi zobe.

Okusen je predvsem kot presna hrana, če ga narežemo na tanke trakove in ga pomakamo v omako iz deviškega oljčnega olja, popra in soli ali pa ga pripravimo v solati skupaj z drugo zelenjavo, na primer s paradižnikom, korenjem, bučkami in olivami v marinadi iz kisa in olja. Odlično se poda tudi s pomarančami, ananasom, jabolki, hruškami, grozdjem in oreščki.
Je prijatelj vitke postave, saj sto gramov koromača vsebuje približno dvajset  kilo kalorij. Med prebavo uravnava delovanje želodca, v črevesju poskrbi za vezavo maščob tako, da pospeši izločanje žolča, in hkrati odpravlja napenjanje.

Stari Grki so koromač uporabljali tudi za pomoč pri spolnosti. Legenda pravi, da so med Dionizovimi festivali koromačeve liste nosili kot krone, listi in semena pa naj bi predstavljali učinkovit afrodizijak. Njegovo moč so opisovali tudi v Kamasutri. Sveži sok iz koromača naj bi prav tako vplival na spolno moč. Tudi po tradicionalnem receptu hinduistov naj bi koromač poživil spolne funkcije, koromačeva juha pa je priljubljena kot spolno poživilo tudi v sredozemskih krajih.

Vir: Ekologicen.si


VLAKNINE, NEPOGREŠLJIVE V NAŠEM VSAKDANJIKU

V zadnjih desetljetjih veliko pozornosti posvečamo zdravi prehrani. Posebej so v ospredju vitamini in minerali.
Precej manj prahu pa dvigajo vlaknine, ki so prav tako nepogrešljiv del zdrave prehrane. Splošno znano je sicer, da dobrodejno vplivajo na prebavo, toda vloga vlaknin je večja. Bistveno večja.
Po krivici prezrte vlaknine
Naša prebava se začne v ustih in nato poteka skozi celotno telo do končnega izločanja odpadnih snovi. Takoj lahko sklepamo, da je poleg vsebnosti hranil pomembno tudi, kako se zaužita hrana premika.
Glavnina prebave se zgodi v črevesju, kjer kaj hitro pride do zastojev, ranic ali drugih težav. Že dolgo je znano, da ‘promet’ skozi prebavila poteka precej bolj gladko, če se dovolj gibljemo in zaužijemo dovolj tekočine in vlaknin.
Kaj pa vlaknine sploh so? S to besedo poimenujemo kar pestro družino snovi, ki so lahko sestavljene iz vlaken, lahko pa tudi ne, lahko so neprebavljive, delno prebavljive ali sorazmerno dobro prebavljive, topne ali netopne v vodi ...
Kemijsko gre praviloma za ogljikove hidrate, ki pa so za razliko od bolj znanih sladkorjev zgrajeni bolj zapleteno (tvorijo večje molekule in vsebujejo vsaj vezi, ki jih naši encimi ne znajo razgraditi). Tipičen primer takšne vlaknine je celuloza, snov, iz katere je ogrodje rastlinskih celic, in jo denimo prežvekovalci prebavijo s pomočjo posebnih encimov, ki jih mi nimamo.
Vlaknine lahko delimo tudi po izvoru, saj jih najdemo tako v sadju, kot zelenjavi ali žitaricah. V živilih živalskega izvora vlaknin ni.

Nepogrešljive vlaknine
Hrana, bogata z vlakninami, spodbuja žvečenje in s tem izločanje sline in prebavnih sokov. V želodcu in tankem črevesu dajejo vlaknine zaradi svoje prostornine občutek sitosti, v debelem pa se napijejo vode in poskrbijo, da blato hitreje in lažje zapusti telo.
Ker nase vežejo različne strupe, ki nastajajo pri razgradnji hrane, je njihov zdravilni učinek nesporen. Dokazano pomagajo tudi nižati holesterol, a žal s seboj iz telesa odnašajo tudi nekatere zdravju koristne minerale.
Zato s povečevanjem vnosa vlaknin v telo nikakor ne gre pretiravati. No, večina med nami si zaužitje nekaj dodatnih gramov vlaknin na dan lahko brez pomislekov privošči, saj jih zaužijemo bistveno manj, kot bi bilo za naše telo dobro.
Hrana z veliko vsebnostjo vlaknin zmanjšuje verjetnost za nastanek bolezni srca in ožilja, upočasnjuje razvoj in napredek dibetesa tipa 2 (telo ne more izdelati dovolj insulina za uravnavanje količine sladkorja v krvi, vlaknine pa mu pomagajo tako, da upočasnjujejo sproščanje sladkorja v kri), niža vsebnost holesterola, zmanjšuje verjetnost za nastanek črevesnih vnetij, ki v lažji ali težji obliki pestijo kar tretjino prebivalcev razvitega sveta po 45 letu in dve tretjini po 85 letu, zaradi občutka sitosti, ki ga dajejo (hkrati pa prinašajo nič ali skoraj nič energije), tudi pomagajo obdržati primerno težo ali znižati previsoko.
Ker vlaknine pospešujejo v našem okolju vse prevečkrat preleno prebavo, so zaslužne za odstranitev strupov iz telesa in tako preprečijo marsikatero bolezen, vključno z nekaterimi vrstami raka.
Čeprav mnogi mehanizmi delovanja vlaknin niso pojasnjeni (mnogi učbeniki še vedno zatrjujejo, da so vlaknine povsem neprebavljive, kar pa ni vedno res), je njihova uporabnost nesporna.

Topne vlaknine proti netopnim

Nekatere vlaknine so v vodi netopne in se iz telesa izločijo skoraj nespremenjene, druge pa z vodo tvorijo gel, v katerem se raztapljajo različne snovi, ki sodelujejo v presnovi.
Zato ne čudi, da so prav topne vlaknine (največ jih je v ovsu, veliko tudi v večini vrst sadja in nekaterih stročnicah, znan primer je pektin) tiste, ki se dejavno vključujejo v presnovo in vplivajo na vsebnost sladkorja in holesterola v krvi.
Netopne vlaknine (največ jih je v pšenici in vlaknatih delih zelenjave, najbolj znan primer je gotovo celuloza) se napijejo le vode in nato kot nekakšne ščetke gladijo črevesje, da lažje izloči blato. Na naše zdravje blagodejno vplivata obe skupini, zato je izjemno pomebno, da redno uživamo sadje in zelenjavo, v katerih praviloma najdemo tako topne kot netopne vlaknine.
Vpliv topnih in netopnih vlaknin na izločanje blata je različen. Netopne delujejo odvajalno, topne pa potovanje blata skozi črevesje dejansko nekoliko upočasnijo.

Kako povečati vnos vlaknin?

Morda je najlažje dodajati otrobe. Lahko jih vmešamo v jutranji jogurt, dodamo kruhu ali občasno pojemo kar žličko otrobov, ki pa, roko na srce, niso najprijetnejšega okusa.
Toda vlaknine lahko dobimo tudi na prijetnejše in okusnejše načine. Bela prečiščena živila lahko nadomestimo s polnozrnatimi (kruh in testenine iz polnozrnate moke, rjav ali divji riž, namesto čokoladic polnozrnate energijske ploščice), namesto sokov uživamo cele sadeže, se naučimo pripraviti nekaj eksotičnih zelenjavnih jedi, vmesne slane in mastne prigrizke nadomestimo z arašidi (nesoljenimi in nepraženimi) ali orehi ...
Če se odločimo, da bo odslej naš jedilnik bolj zdrav, se moramo marsikaj naučiti o pripravi jedi. Dolgotrajno kuhanje, precejanje in praženje škodi vsem hranilnim snovem, vključno z vlakninami, ki najbolj zaležejo surove.
Toda pozor! Naša prebavila po dolgih letih pomanjkanja vlaknin velikega povečanja ne bodo dobro prenesla. Ob nenadni spremembi jedilnika nam preti napenjanje, bolečine v trebuhu, morda tudi zaprtje.
Dober začetek bi bil, če ugotovimo, koliko vlaknin sploh pojemo in nato postopno povečujemo vnos za gram na dan ali celo za gram v treh dneh. Hkrati postopno povečujemo količino zaužite tekočine, najbolje vode. V nekaj tednih bomo dosegli priporočeno količino in se ob tem morda celo zabavali!
Vir: svet-je-lep.com 

KATERE VRSTE RIŽA IZBRATI


Zdrava izbira

Riž cenijo tako v dietni prehrani kot v kulinariki. Je lahko prebavljiv, hitro dovaja energijo, dobro deluje na črevesno floro in ne povzroča alergij. Ker pri kuhanju žejno vpija vodo, je dober nosilec okusov in dodatkov.
Riž je poceni hrana, ki si jo lahko privošči vsak. Kuharji imajo radi riž, saj jim omogoča izvajaje najrazličnejših kulinaričnih bravur: riž lahko za 5,5-krat poveča volumen, zato ga uporabljajo kot nosilca najrazličnejših okusov, vonjev in barv. Pripravimo ga lahko na nešteto načinov, z mesom ali zelenjavo, kot sladko ali slano jed, tisti pa, ki ga imajo za neokusno kašo, zanesljivo ne vedo, da ga je treba ustrezno obdelati ... Dobro skuhati riž ni tako zapleteno kot obredno pripravljanje čaja na Japonskem, ni pa niti povsem preprosto.

V dietni prehrani


Riž nadvse cenijo v dietni prehrani, saj prav na njem temeljijo številni dietni režimi. Najbolj znan je kot sredstvo za dietoterapijo pri driskah (riževa sluz, krema ali kuhan riž). Riž je lahko prebavljiv, hitro se absorbira in dovaja energijo, dobro vpliva na črevesno floro in nima alergičnih učinkov. Pri razjedi želodca, kroničnem vnetju črevesja (zlasti debelega črevesa), jeter in žolčnika in boleznih dvanajstnika je riž prva hrana, ki jo bolniki lahko uživajo, in sicer najpogosteje skuhanega v juhi, mleku in pozneje kot prilogo.

Brez glutena


Riž je del neglutenske diete, saj v nasprotju z drugimi žitaricami ne vsebuje glutena. Ne le vsi, ki ne prenašajo glutena, tudi tisti, ki so alergični na različne beljakovine, na primer na mleko ali jajca, lahko brez strahu uživajo riž, saj še niso ugotovili, da bi komu škodil.

Riž priporočajo vsem, ki morajo omejiti vnos natrija in povečati vnos kalija. Ker vsebuje malo natrija, je primeren za neslane diete. Uživanje velikih količin kalija ni priporočljivo le za bolnike, temveč za vse, ki jedo preveč industrijsko obdelane hrane. Neslan riž bi se moral pogosteje znajti na krožniku srčnih bolnikov, tistih s povišanim tlakom ter vseh, ki morajo zmanjšati vnos natrija in povečati vnos kalija.

Kateri je najboljši?


Beli riž je poliran in včasih tudi glaziran; to pomeni, da je zrno povsem očiščeno, ne le grobe lupine, pač pa tudi ovojnice in kalčka. Rjavi ali integrirani riž je rdečkaste barve in zadrži del naravnega bogastva - ovojnico in kalček, zato vsebuje več zaščitnih snovi. Rjavi riž vsebuje 3,5-krat več magnezija, štirikrat več vitamina B1 in vlaknin, petkrat več nikotinske kisline in 1,6-krat več folne kisline kot beli riž.

Glazirani riž pri tehnološkem procesu obdelave izgubi 92 odstotkov kroma, 54 odstotkov cinka in 78 odstotkov mangana. Čeprav v naši prehrani riž ni tako pomemben kot na Kitajskem, moramo priznati, da je rjavi riž polnejše, boljše in okusnejše živilo od belega, čeprav je nekoliko bolj žilav in se kuha dlje.

Z nutricionističnega stališča ima riž še eno prednost pred drugimi žitaricami, saj ga uživamo v zrnu in ga le redko meljemo. Mletje namreč razbije strukturo semena, njegovo vsebino izpostavi procesom razpadanja in oksidacije, zmanjšuje vsebnost vitaminov, če pa ga povrhu še rafinirajo, je zrno ob ovojnico in kalček (v njem so olja, vlakna, vitamini in minerali). Tako živilo z visoko hranilno vrednostjo ostane zanimivo zgolj zaradi beljakovin in energije, ki jo dovaja. S kuhanjem in če je dolgo v vodi riž dodatno izgubi vitaminsko vrednost, zato ga je priporočljivo dušiti, toplotno obdelati v malo tekočine, z dolivanjem.

Basmati in karolina


Za najboljši beli riž dolgega zrna veljata riž znamke basmati ali himalajski riž in karolina iz ZDA. Riž srednje velikosti z imenom jasnime ali japonski riž, pa tudi nekatere vrste italijanskega riža so vsi zelo okusni in jih večinoma uporabljajo za rižote.Na deklaraciji napis parboiled pomeni, da je riž tehnološko obdelan s pregreto paro, zaradi česar zrno otrdi in se med kuhanjem ne razkuha in spremeni v kašo. Z nutricionističnega stališča je bolj polnovreden od belega poliranega riža, saj vsebuje več hranljivih snovi.

Uravnoteženo


Na našem jedilniku je beli riž že udomačen, na rjavi riž pa se šele navajamo, saj smo ga okusili šele, ko je v naše prostore prodrla makrobiotika. Toda cilj makrobiotike ni uživanje rjavega riža, pač pa pripeljati telo in dušo v stanje ravnotežja, miru in sreče, saj je makrobiotika popolna filozofija življenja, v katerem prehrana igra le eno izmed vlog. Kljub temu so naši krožniki prav zaradi nje obogateni s tako polnovrednimi živili.

Hranilne vrednosti:

Ker se riž zelo napije vode, je porcija 100g, navadno dovolj za dober obrok, ki nas nasiti.

 Polirani Rjavi Škrob
Energija 348 kcal 360 kcal 316 kcal
Voda 12,9 g 13 g 6,14 g
Beljakovine 6,83 g 7,1 g 13,4 g
Maščobe 0,62 g 1,9 g 20,9 g
Ogljikovi hidrati 77,73 g 77 g 49,7 g
Minerali 0,53 g 1,2 g 9,99 g
Vlakna 1,39 g 8,7 g 21 g
Natrij 6 mg 10 mg 5 mg
Kalij 103 mg 260 mg 1485 mg
Kalcij 6 mg 32 mg 57 mg
Magnezij 64 mg 110 mg 781 mg
Železo 0,6 mg 1,3 mg 18,5 mg
Cink 0,5 mg 1,5 mg

VIR: VIVA.SI

ZDRAVILNE LASTNOSTI ZELJA


Zelje, tako surovo kot kislo, so v zdravilne namene uporabljali že stoletja, z njim so zdravili tako rekoč vse. Že naše babice so poznale obkladke s poparjenimi listi zelja za blažitev bolečin, ki so jih polagali na boleča mesta.

Zelje vsebuje tudi snovi, ki po ugotovitvah nekaterih raziskav zavirajo nastanek različnih obolenj, med drugim naj bi zavirali tudi nastanek nekaterih oblik raka.

Prehranska vrednost


Zelje ima zelo nizko energijsko vrednost, vsebuje malo maščobe in ogljikovih hidratov, hkrati pa je vir visoko vrednih beljakovin, saj vsebuje vse esencialne amino kisline.

Daje dolgotrajen občutek sitosti, zato je idealno živilo tudi pri shujševalnih dietah. Zelje je tudi bogat vir nekaterih mineralov, kot so selen, kalij, natrij, kalcij, magnezij, železo, žveplo, baker in fosfor, ki se v večini nahajajo v oblikah, ki jih telo lahko dobro izkoristi.

Zelje vsebuje tudi veliko vitamina A in C, riboflavina, niacina in tiamina (vitamini B2, B3 in B1).

Vsebuje glukozinolate - posebno skupino žveplovih spojin z močnim protirakavim delovanjem, ki jih najdemo tudi v brokoliju in cvetači.

Kislo zelje po vsebnosti mlečne kisline prekaša celo jogurt.

Ima ogromno vitamina C - 100 gramov ga vsebuje celo do 50 mg, kar je primerljivo z limono ali pomarančo. S 150 do 200 g zelja zadostimo dnevnim fiziološkim potrebam po vitaminu C.


Zdravilne lastnosti in pozitivni učinki presnega in kislega zelja


  • Zelje vsebuje žveplove snovi, ki mu dajejo značilen vonj,hkrati pa naj bi po nekaterih raziskavah zmanjševale tudi koncentracijo holesterola v krvi in posledično bolezni srca in ožilja
  • Sveže zelje dokazano pomirja, izboljšuje možganske sposobnosti, odpravlja nemir in živčne motnje.
  • Uživanje kislega zelja pospešuje izločanje strupenih snovi iz telesa in omogoča razvoj zdrave črevesne flore
  • Krepi organizem, preprečuje prezgodnje staranje in zmanjšuje nagnjenost k številnim boleznim.
  • Uspešno je tudi v boju s kandido
  • Zelje blagodejno deluje na žlezo ščitnico, poleg tega povečuje spolno dejavnost in celo nastajanje barvil v laseh ter koži.
  • Pospešuje presnovo ogljikovih hidratov in uravnava delovanje žlez z notranjim izločanjem.
  • Vsebuje bakterije mlečne kisline, ki lajšajo črevesne težave, priporočajo pa ga tudi kot dieto ob rakavih obolenjih (predvsem pri raku črevesja).
  • Splošno znano je tudi, da kislo zelje omili težave, ki se naslednji dan pojavijo zaradi popitega kozarčka preveč, saj vsebuje veliko vitaminov in vode.
  • Kot sveža zelenjava je odličen pri kroničnem zaprtju ter sladkorni bolezni in protinu. je odličen pri kroničnem zaprtju ter sladkorni bolezni in protinu
  • Mlečna kislina se ujema z želodčno kislino in pomaga proti zgagi.
  • Antioksidanti v zelju onemogočajo delovanje prostih radikalov in povečujejo proizvodnjo encimov, ki jih telo potrebuje za razstrupljanje.
  • Mlečna kislina in acetilholin, katera izločajo bakterije, ki povzročajo kisanje zelja, preprečujeta gnilobne procese v črevesju
  • Redno uživanje zelja v vseh oblikah močno zmanjša tveganje za razvoj raka na prostati, debelem črevesu in pljučih.
  • Kislo zelje zmanjšuje količino holesterola v krvi in omili težave, ki se pojavijo po prekrokani noči.
  • Spodbuja prebavo in omogoča razvoj zdrave črevesne flore. Skrbi za zdravo srce in ožilje, ker preprečuje razvoj ateroskleroze.
  • Krepi organizem, preprečuje prezgodnje staranje in zmanjšuje nagnjenost k številnim boleznim.
  • Uspešno je tudi v boju z glivično okužbo s kandido
  • Povečuje spolno aktivnost, krepi imunski sistem ter izboljšuje spomin in koncentracijo.
  • Zelnica spodbuja izločanje žolča in delovanje trebuš­ne slinavke

Največ aktivnih učinkovin boste ohranili, če boste zelje jedli surovo. Če pa ga toplotno obdelujete, poskrbite, da je jed pripravljena v čim krajšem času.

JE RJAVI SLADKOR BOLJ ZDRAV?



Pogosto slišimo, da je rjavi sladkor bolj zdrava izbira od belega, marsikdo tudi meni, da je dieta učinkovitejša, če belega nadomestimo z rjavim. Medtem ko to drži za rjavi riž, kar je posledica njegovega nižjega glikemičnega indeksa (manjšega vpliva na hitro zvišanje ravni krvnega sladkorja) zaradi ohranjene semenske lupine in večje vsebnosti vlaknin, pri rjavem sladkorju nikakor ne gre za kaj takšnega niti podobnega.

Rjavi sladkor se od belega razlikuje bolj ali manj le po barvi, večinoma je to beli sladkor, ki ga proizvajalci obarvajo z melaso (melasa je stranski proizvod pri proizvodnji belega sladkorja), v obeh primerih pa gre za saharozo v skoraj istem deležu (razlika je zanemarljiva). Energijska vrednost in glikemični indeks sta torej primerljiva, obe vrsti sladkorja se razlikujeta le po vsebnosti mineralov, kar nekateri izpostavljajo kot veliko prednost pred belim sladkorjem, ki mineralov skoraj ne vsebuje. Vendar pa golo dejstvo, da rjavi sladkor vsebuje več mineralov kot beli, ni dovolj, pomembno je vedeti, kolikšna je ta razlika. Ob podrobnejši proučitvi sestave enega in drugega sladkorja vidimo, da ena čajna žlička rjavega sladkorja vsebuje približno 3,5 mg kalcija in 0,5 mg magnezija, medtem ko je priporočeni dnevni vnos (100 % PDV/RDA) za kalcij 800 mg, za magnezij pa 375 mg. Da bi z uživanjem rjavega sladkorja dosegli koristi v smislu zagotavljanja mineralov, torej ne gre pričakovati. Vendarle pa je rjavemu sladkorju treba priznati veliko bolj aromatičen okus. Kar pa zadeva škodljive učinke na telo, sta si oba povsem primerljiva in je tako enega kot drugega priporočljivo uživati čim manj.

VIR: http://www.maxximum-portal.com

INTOLERANCA NA HRANO

Pogosta utrujenost, odvečni kilogrami, napihnjenost, težave s koncentracijo in spominom, driska ali zaprtje, glavoboli, bolečine v sklepih in mišicah ter motnje spanja. Vse to in še kakšna težava so lahko simptomi intolerance na prehrano, ki je med populacijo relativno visoko razširjena. Po nekaterih podatkih za blažjo ali hujšo intoleranco na prehrano trpi okoli polovice populacije, medtem ko ima alergijo na hrano »zgolj« 2 % populacije.

Princip, po katerem uživanje določenih vrst prehrane vpliva na naše splošno zdravje in dobro počutje je zelo zapleten, največkrat pa medsebojne povezave med prehrano posameznika in simptomi ni mogoče neposredno dokazati. Povezavo med prehranjevanjem in simptomi je mogoče odkriti s preverjanjem reakcije na določene tipe živil oziroma odkrivanjem tvorbe specifičnih protiteles v telesu. Po identifikaciji intolerance na določeno živilo slednjega izločimo iz prehrane.

Prehranska intoleranca in alergija - razlike in podobnosti.
Prehranska intoleranca je reakcija, kjer imunskega mehanizma ni moč dokazati (takšno reakcijo poimenujemo tudi psevdoalergija). Z drugim imenom jo imenujemo nealergijska preobčutljivost na hrano. Povezana je lahko z motnjami v delovanju encimov (npr. pomanjkanje laktaze pri preobčutljivosti na mleko), lahko pa tudi s farmakološkimi vzroki in vzroki, ki jih v bistvu ne moremo pojasniti.

Alergija na hrano na drugi strani pomeni preobčutljivost organizma na prehrano, ki sicer pri večini ljudi ne povzroča težav. Pri alergični osebi obstaja napaka imunskega sistema, zaradi katere slednji napačno prepoznava določeno snov kot škodljivo in zaradi česar je izzvano nastajanje protiteles igE (imunoglobulini razreda E), ki so usmerjena proti tem snovem. Razlogi za napake v imunskem sistemu še niso docela pojasnjeni, med bolj zanimivimi razlagami pa je t.i. higienska hipoteza. Ta govori o povezavi med stikom s škodljivimi snovmi v otroški dobi in razvojem nepravilnih reakcij na neškodljive snovi v kasnejšem obdobju.

Snovi, ki povzročajo reakcije na telesu imenujemo alergeni. Slednje na primer določa tudi slovenski Pravilnik o označevanju predpakiranih živil, v katerem je določen seznam živil, za katere mora biti na embalaži označena prisotnost. Zanimivo je, da kar 90 odstotkov alergičnih reakcij povzroči 8 živil iz seznama v pravilniku (mleko, jajca, arašidi, lupinasto sadje, žita, ki vsebujejo gluten, soja, ribe in raki).

V pravilniku o splošnem označevanju predpakiranih živil je navedenih naslednjih 12 alergenih živil:
  • žita, ki vsebujejo gluten (pšenica, rž, ječmen, oves, pira, kamut, in njihove križane vrste) ali izdelki iz njih,
  • raki in izdelki iz njih,
  • jajca in izdelki iz njih,
  • ribe in izdelki iz njih,
  • arašidi in izdelki iz njih,
  • soja in izdelki iz nje,
  • mleko in mlečni proizvodi (ki vsebujejo laktozo),
  • lupinasto sadje (oreščki): mandelj, lešnik, oreh, indijski orešček, ameriški oreh, brazilski orešek, pistacija, makadamija in orehi in izdelki iz njih,
  • listna zelena in izdelki iz nje,
  • gorčično seme in izdelki iz njega,
  • sezamovo seme in izdelki iz njega,
  • žveplov dioksid in sulfiti v koncentraciji več kot 10 mg/kg ali 10 mg/l izdelka, izraženi kot SO2 (velja za končni izdelek ne za posamezno sestavino).
Pri tem ni odveč poudariti, da so lahko podobne alergene sestavine lahko na embalaži različno poimenovane, zaradi česar je v primeru intolerance ali alergije na določeno živilo potrebna večja previdnost pri razbiranju sestavin iz embalaže.

Alergijo in prehransko intoleranco med drugim ločimo tudi po tem, da se klasična alergija običajno izraža kmalu ali neposredno po zaužitju hrane ter z relativno močnim odzivom imunskega sistema. Telo takoj začne tvoriti protitelesa igE, s katerimi poizkuša zaustaviti delovanje alergenov iz hrane. Simptome alergije lahko opazimo kot draženje in vidne znake na koži, kihanje in smrkanje, utrujenost, prebavne motnje, v najhujših primerih tudi kot anafilaktični šok in otečnost.

Prehranska intoleranca nima tako neposrednih in takoj vidnih simptomov. Simptomi lahko nastopijo tudi šele po nekaj dnevih in so običajno manj nevarni od alergijskih reakcij. Pri prehranski intoleranci je značilna povečana proizvodnja igG protiteles.

vir:http://www.lekarnar.com

ZAPRTOST - TEŽAVA RAZVITEGA SVETA

•  Najpogostejša težava s prebavo v razvitem svetu je zaprtje.

•  Prebivalci razvitega sveta zaužijemo v povprečju med 5 in 12 grami vlaknin dnevno. Priporočljiva količina je med 25 in 35 grami.
•  Če pojemo le dodatnih 10 gramov vlaknin na dan, zmanjšamo verjetnost  razvoja bolezni srca in ožilja za petino.
•  Če povečamo vnos vlaknin, ne pa tudi vode, tvegamo še hujše zaprtje, kot če vlaknin sploh ne bi uživali.
•  Čeprav mnogi verjamejo, da dieta z visoko vsebnostjo vlaknin zmanjšuje verjetnost za nastanek raka na črevesju, najnovejše raziskave tega ne potrjujejo.

Znana je zadnjična zaprtost, manj pa prebavna zaprtost in njeni vzroki

Ko sem se pogovarjal z ljudmi, ki imajo oslabelo prebavo ter stalne in nerazložljive zdravstvene težave, sem kot možnega krivca omenil tudi občasno prebavno zaprtost. Večinski odgovor je bil, da njih pa že ne muči zaprtost, saj nimajo težav z izločanjem blata.
Povedano drugače, nismo se razumeli. Jaz sem govoril o občasni prebavni zaprtosti, večina pa ob tem izrazu pomisli na zadnjično zaprtost, tj. analno obstipacijo, konstipacijo oziroma zapeko. Le redkokdo namreč pozna prebavno (funkcionalno) zaprtost. V izogib zamenjavanju prebavne zaprtosti z zadnjično bom v nadaljevanju govoril o prebavnem zastoju (PZ) (angleško digestive stagnation).

 Prebavni zastoj (PZ) lahko povzročata neprimerna prehrana (preveč hrane naenkrat, premalo tekočine ali neprimerna živila) in pomanjkanje gibanja, ker lahko oslabi peristaltiko (krčenje-razpuščanje) črevesja. Poleg tega šolska medicina kot povzročitelja prenajedanja in razpuščenosti črevesja obravnava tudi glistavost. Vendar obstaja še pogostejši, prezrt povzročitelj – bohotenje glivic v prabavilih zaradi kopičenja delno prebavljene hrane v črevesju (malabsorpcija). Osnovni vzrok za prebavni zastoj pa je oslabela prebava zaradi pomanjkanja prebavnih sokov (dispepsija).
Pogosto se PZ med spanjem odpravi, a se čez dan spet pojavi. Blažji zastoj hrane v prebavilih se odpravi z gibanjem, marsikdo si pomaga tudi s pitjem več tekočine, jemanjem posebnih pripravkov za boljšo prebavo ali z odvajalom. Če se v prebavilih razbohotijo kislotvorne zajedavske glivice, ki se zažrejo v stene črevesja in povzročajo lažno lakoto, ko se sprazni zgornji del tankega črevesa, torej človeka stalno silijo k preobjedanju, pa našteti ukrepi ne pomagajo več in se stanje postopno slabša.
Kadar se občasni prebavni zastoj zaostri, lahko povzroči energijski vzgon v telesu, ki ga šolska medicina ne pozna, obravnava le njegove “nerazložljive” posledice, recimo nenadno ohripelost, vročino, bolečine v spodnjem delu trebuha (črevesne kolike), glavobol, slabo počutje, slabost, utrujenost, hudo poslabšanje že obstoječega obolenja ali bolezni idr. Znan medicinski opis posledic energijskega vzgona zaradi prebavnega zastoja je akutni abdomen (huda in dolgotrajna trebušna bolečina, ki nastane nenadoma in jo običajno spremljajo krči trebušnih mišic, bruhanje in vročina).

Znaki prebavnega zastoja (PZ)


  • razpuščeno črevesje oz. trebušček (pri ženski je videti kot začetna stopnja nosečnosti, a ni noseča); velja tudi za otroke
  • mrazenje čez dan, zoprna hladnost (celo ledenost) stopal popoldan in zvečer
  • nerazložljiva dremavost in utrujenost kadarkoli podnevi
  • v prizadetem delu črevesa, na mestu zastoja, se čuti srčni utrip
  • nočna nespečnost kljub utrujenosti
  • nočna mora in nenadno zbujanje ponoči (z občutkom tesnobe)
  • druge občasne in nerazložljive zdravstvene tegobe
 VIR: http://www.svet-je-lep.com

VLAKNINE, NEPOGREŠLJIVE V NAŠEM VSAKDANJIKU

V zadnjih desetljetjih veliko pozornosti posvečamo zdravi prehrani. Posebej so v ospredju vitamini in minerali.
Precej manj prahu pa dvigajo vlaknine, ki so prav tako nepogrešljiv del zdrave prehrane. Splošno znano je sicer, da dobrodejno vplivajo na prebavo, toda vloga vlaknin je večja. Bistveno večja.
Po krivici prezrte vlaknine
Naša prebava se začne v ustih in nato poteka skozi celotno telo do končnega izločanja odpadnih snovi. Takoj lahko sklepamo, da je poleg vsebnosti hranil pomembno tudi, kako se zaužita hrana premika.
Glavnina prebave se zgodi v črevesju, kjer kaj hitro pride do zastojev, ranic ali drugih težav. Že dolgo je znano, da ‘promet’ skozi prebavila poteka precej bolj gladko, če se dovolj gibljemo in zaužijemo dovolj tekočine in vlaknin.
Kaj pa vlaknine sploh so? S to besedo poimenujemo kar pestro družino snovi, ki so lahko sestavljene iz vlaken, lahko pa tudi ne, lahko so neprebavljive, delno prebavljive ali sorazmerno dobro prebavljive, topne ali netopne v vodi ...
Kemijsko gre praviloma za ogljikove hidrate, ki pa so za razliko od bolj znanih sladkorjev zgrajeni bolj zapleteno (tvorijo večje molekule in vsebujejo vsaj vezi, ki jih naši encimi ne znajo razgraditi). Tipičen primer takšne vlaknine je celuloza, snov, iz katere je ogrodje rastlinskih celic, in jo denimo prežvekovalci prebavijo s pomočjo posebnih encimov, ki jih mi nimamo.
Vlaknine lahko delimo tudi po izvoru, saj jih najdemo tako v sadju, kot zelenjavi ali žitaricah. V živilih živalskega izvora vlaknin ni.

Nepogrešljive vlaknine
Hrana, bogata z vlakninami, spodbuja žvečenje in s tem izločanje sline in prebavnih sokov. V želodcu in tankem črevesu dajejo vlaknine zaradi svoje prostornine občutek sitosti, v debelem pa se napijejo vode in poskrbijo, da blato hitreje in lažje zapusti telo.
Ker nase vežejo različne strupe, ki nastajajo pri razgradnji hrane, je njihov zdravilni učinek nesporen. Dokazano pomagajo tudi nižati holesterol, a žal s seboj iz telesa odnašajo tudi nekatere zdravju koristne minerale.
Zato s povečevanjem vnosa vlaknin v telo nikakor ne gre pretiravati. No, večina med nami si zaužitje nekaj dodatnih gramov vlaknin na dan lahko brez pomislekov privošči, saj jih zaužijemo bistveno manj, kot bi bilo za naše telo dobro.
Hrana z veliko vsebnostjo vlaknin zmanjšuje verjetnost za nastanek bolezni srca in ožilja, upočasnjuje razvoj in napredek dibetesa tipa 2 (telo ne more izdelati dovolj insulina za uravnavanje količine sladkorja v krvi, vlaknine pa mu pomagajo tako, da upočasnjujejo sproščanje sladkorja v kri), niža vsebnost holesterola, zmanjšuje verjetnost za nastanek črevesnih vnetij, ki v lažji ali težji obliki pestijo kar tretjino prebivalcev razvitega sveta po 45 letu in dve tretjini po 85 letu, zaradi občutka sitosti, ki ga dajejo (hkrati pa prinašajo nič ali skoraj nič energije), tudi pomagajo obdržati primerno težo ali znižati previsoko.
Ker vlaknine pospešujejo v našem okolju vse prevečkrat preleno prebavo, so zaslužne za odstranitev strupov iz telesa in tako preprečijo marsikatero bolezen, vključno z nekaterimi vrstami raka.
Čeprav mnogi mehanizmi delovanja vlaknin niso pojasnjeni (mnogi učbeniki še vedno zatrjujejo, da so vlaknine povsem neprebavljive, kar pa ni vedno res), je njihova uporabnost nesporna.

Topne vlaknine proti netopnim

Nekatere vlaknine so v vodi netopne in se iz telesa izločijo skoraj nespremenjene, druge pa z vodo tvorijo gel, v katerem se raztapljajo različne snovi, ki sodelujejo v presnovi.
Zato ne čudi, da so prav topne vlaknine (največ jih je v ovsu, veliko tudi v večini vrst sadja in nekaterih stročnicah, znan primer je pektin) tiste, ki se dejavno vključujejo v presnovo in vplivajo na vsebnost sladkorja in holesterola v krvi.
Netopne vlaknine (največ jih je v pšenici in vlaknatih delih zelenjave, najbolj znan primer je gotovo celuloza) se napijejo le vode in nato kot nekakšne ščetke gladijo črevesje, da lažje izloči blato. Na naše zdravje blagodejno vplivata obe skupini, zato je izjemno pomebno, da redno uživamo sadje in zelenjavo, v katerih praviloma najdemo tako topne kot netopne vlaknine.
Vpliv topnih in netopnih vlaknin na izločanje blata je različen. Netopne delujejo odvajalno, topne pa potovanje blata skozi črevesje dejansko nekoliko upočasnijo.

Kako povečati vnos vlaknin?

Morda je najlažje dodajati otrobe. Lahko jih vmešamo v jutranji jogurt, dodamo kruhu ali občasno pojemo kar žličko otrobov, ki pa, roko na srce, niso najprijetnejšega okusa.
Toda vlaknine lahko dobimo tudi na prijetnejše in okusnejše načine. Bela prečiščena živila lahko nadomestimo s polnozrnatimi (kruh in testenine iz polnozrnate moke, rjav ali divji riž, namesto čokoladic polnozrnate energijske ploščice), namesto sokov uživamo cele sadeže, se naučimo pripraviti nekaj eksotičnih zelenjavnih jedi, vmesne slane in mastne prigrizke nadomestimo z arašidi (nesoljenimi in nepraženimi) ali orehi ...
Če se odločimo, da bo odslej naš jedilnik bolj zdrav, se moramo marsikaj naučiti o pripravi jedi. Dolgotrajno kuhanje, precejanje in praženje škodi vsem hranilnim snovem, vključno z vlakninami, ki najbolj zaležejo surove.
Toda pozor! Naša prebavila po dolgih letih pomanjkanja vlaknin velikega povečanja ne bodo dobro prenesla. Ob nenadni spremembi jedilnika nam preti napenjanje, bolečine v trebuhu, morda tudi zaprtje.
Dober začetek bi bil, če ugotovimo, koliko vlaknin sploh pojemo in nato postopno povečujemo vnos za gram na dan ali celo za gram v treh dneh. Hkrati postopno povečujemo količino zaužite tekočine, najbolje vode. V nekaj tednih bomo dosegli priporočeno količino in se ob tem morda celo zabavali!
Vir: svet-je-lep.com


ZDRAVO ŽIVLJENJE SANJE LONČAR



"Če bi danes srečala Sanjo Lončar izpred desetih let, bi z njo našla le malo skupnega. Če prav pomislim, niti ne vem, o čem bi se lahko pogovarjali. Toliko tega se je spremenilo. Če živiš v sedanjiku, resda nimaš časa za primerjave, vendar res ne morem verjeti, kam je izpuhtelo toliko zdravstvenih težav, da bi jih le stežka vse naštela. Včasih me kar malce zaskrbi, ko ugotovim, da v hiši nimamo niti ene protibolečinske tablete, nekoč pa sem jih prenašala v tako rekoč vsaki torbici in žepu," pravi Sanja Lončar.

Kako, da ste se odločili za človeku in okolju prijazen življenjski slog?
Tako kot večina ljudi sem bila že dolgo "simpatizerka" zdravega življenja, vendar sem imela več izgovorov kot odločnosti, da bi ga tudi živela. Ko je na vrata potrkala bolezen, je tisto, kar sem prestavljala na jutri, moralo postati danes.

Kako ste si uredili vsakdanje življenje? Katere so bile prve in katere največje spremembe?
Sprva sem dobesedno jokala od muke, saj se mi je vse skupaj zdelo misija nemogoče. Služba, nakupi, priprava, pranje sokovnika, pa še vrt, sušenje čajev …. Toda ko sem se umirila, sem doumela, da gre, in bila sem hvaležna, da sem bila prisiljena v to izkušnjo. Začeli smo s hrano, vendar smo hitro doumeli, da veliko strupov prihaja tudi iz kopalnice, iz pomivalnega in pralnega stroja. Kar zadeva okolje, za največji dosežek štejem to, da smo odkrili blagor kmečkega štedilnika. Ogrevamo se na drva, brez obremenjevanja okolja s CO2, hkrati pa kuhamo na najbolj zdrav način. Poleg tega kompost dobi najkakovostnejši pepel, zrak v hiši pa je naravnost čudovit.

Kaj se je najbolj spremenilo pri nakupovanju hrane? Nam lahko zaupate, kaj in kje kupujete?
Nakupujemo pri ekoloških kmetih, na tržnici, na oddelkih z zdravo hrano v hipermarketih in tudi v specializiranih trgovinah. Ko enkrat veste, kaj in koliko potrebujete, lahko večji del hrane kupite enkrat na leto, s čimer privarčujete veliko časa in denarja. Olivno olje in med prinesemo s Hvara, po jabolka gremo v sadovnjak, žita kupimo v velikih vrečah. Seveda marsikaj tudi kupimo, toda delež tistega, kar naberemo in pridelamo sami ali pa izmenjamo s prijatelji, vztrajno narašča. To ni le prihranek, to je neprecenljivo!

Kaj pa čistila in kozmetiko?
Uporabljamo pralne kroglice in naravna čistila. Le izjemoma uporabimo kako močno sredstvo za odpravljanje madežev. Ker je v hiši tudi štirinožni prijatelj, smo se pri izbiri med sproščenostjo in "visokim leskom" odločili za prvo. Zanimivo je, da v hiši še nikoli nisem imela več prahu in še nikoli nismo bili bolj zdravi.
Pri kozmetiki smo zahtevnejši. Najbolj so se obnesli izdelki, ki upoštevajo zakonitosti biodinamike, zato je v naši kopalnici veliko izdelkov dr. Hauschke, Welede, Essential Care, Pharmos Natur …

Kako vam je uspelo k takemu načinu življenja pritegniti družino? Kako je bilo na začetku in kako je zdaj?
Nikogar v nič ne silim. Nimamo napisanih pravil, prehranske ideologije ali ideoloških zahtev. Kar skuham, tudi z veseljem ponudim, vendar me ne moti, če si kdo izbere kaj drugega. Zdravo življenje ne sme biti kazen, odrekanje, trpljenje ali fanatizem, saj v takšnem primeru vodi v stres, ki nima ničesar skupnega z zdravjem. Živimo toliko zdravo, kot nam je v veselje. Če nekaj delate z veseljem in z ljubeznijo, vsi želijo biti del tega. Zato je v naši kuhinji vedno gneča, vsi bi bili radi pri štedilniku.

Koliko v resnici stane ekološko življenje? Ekološka hrana, čistila in kozmetika so dražji kot običajni tovrstni izdelki, toda sodeč po vaših izkušnjah je mogoče s takšnim življenjem celo nekaj prihraniti?
Nekateri izdelki so dejansko dražji, vendar po prvem šoku ugotovite, da je v celoti gledano takšen življenjski slog veliko cenejši. Ker jeste zdravo, imate manj težav s kožo in z lasiščem, ki ste jih prej blažili z dragimi preparati. Pravilno pripravljena hrana je obenem zdravilo, zato se ne spomnim, kdaj smo bili zadnjič v lekarni. Telo je čistejše kot nekoč, zato lahko isto majico nosite po nekaj dni, zaradi česar potrebujete manj garderobe, manj pralnih sredstev … Vodo, ki ostane od pomivanja posode, lahko uporabim kot gnojilo za rože, saj v njej ni kemikalij. Enako je v kopalnici: vodo od umivanja in prhanja uporabljamo za splakovanje straniščne školjke, in ker je v njej nekaj milnice, ne potrebujemo razkužil za školjko. Ker je vse, kar pride v našo greznico, brez kemikalij, jo mikroorganizmi že v nekaj dneh popolnoma razgradijo, tako da je uporabna za zalivanje.

Kaj bi svetovali našim bralcem, kaj naj spremenijo, da se bodo s svojim življenjem na naravi prijazen način karseda približali sebi?
Kolikor je ljudi, toliko je poti, vendar se vsaka začne s prvim korakom. Lahko takoj, lahko šele tedaj, ko potrka na vrata bolezen, vendar bo treba takrat zelo hitro teči, kajti zgolj počasni koraki ne bodo dovolj.
Avtor: Tili Kojić
Vir: Viva.si

KANDIDA


Po neki ameriški študiji so se infekcije črevesja z glivico kandido v zadnjih desetih letih povečale kar za trikrat. Najpogostejši razlogi so slab imunski sistem in preveč sladkarij. Pri približno 20 % prebivalstva najdemo glivico kandido v črevesju, ne da bi povzročala težave.
Pri ženskah se dodatno pokaže še vaginalno glivično obolenje. Okužba z glivico prizadene zaščitno črevesno pregrado in povzroči alergijo na živila.

Infekcije s kandido je treba nujno zdraviti, ker povzročajo številne druge bolezni, npr. srbeč kožni izpuščaj ali t.i. atopijski dermatitis. Tudi do pojava luskavice ali psoriaze lahko pride zaradi glivičnega obolenja. Pogosto je Candida krivec za težave pri ponavljanju vnetij zgornjih dihalnih poti, sinusitisov, vnetega grla, infekcije ušes in ponavljajočih se prehladov, ne da bi odkrili vzroke. Tudi zravljenje z antibiotiki in celo operacija ušes ali grla ne ustavi vnetij. Drugi bolniki imajo hude težave s prebavili in trpijo zaradi napenjanja, prebavnih težav, diareje, zaprtja, žgoče bolečine v prsih. Poskušajo z vsemi mogočimi zdravili in dietami, toda brez uspeha. Pomembno je najti vzrok za te težave in kot se zdi neverjetno pacientom in zdravnikom, je lahko krivec pogosto zanemarjena kvasovka Candida. Zanjo ni magičnega zdravila, je trdovratna in ne pusti se kar tako izgnati.

Povezavo med Candido in kroničnimi težavami so odkrili takrat, ko so pričeli pri bolnikih zdraviti kvasovke po posebnem programu za nadziranje kvasovk. Šele takrat so se bolniki pričeli odzivati pozitivno.

Kaj sploh je Candida?
Kandidiaza je glivična infekcija, ki jo lahko povzročajo različne vrste glivice kandide. Najpogostejšo imenujemo Candida albicans.  Govorimo torej o glivicah, ki jih najdemo v tankem in debelem črevesju vsakega človeka. Za svoj obstoj potrebuje ogljikove hidrate, jih pretvarja v kisline ter ruši kislinsko- bazično ravnovesje v telesu. Ker človeku dobesedno krade hrano, ga sili v nezdrave prehrambene navade. V tej svoji preobleki postane nevarna in lahko povzroča tudi alergične reakcije. Obstajajo že kar močno verjetni dokazi, da je Candida Albicans lahko vzrok degenerativnih in imunskih bolezni in določenih neobičajnih čustvenih stanj.

Medtem ko je bila nekoč candida omejena le na vaginalno obliko pri ženski populaciji, je v zadnjih letih v stalnem porastu, širi se tudi na druge organe in prehaja tudi na moško populacijo. Našli so jo že povsod; v prebavnem traktu, v pljučih in v krvi. Nekatere študije v Franciji pa že potrjujejo njeno prisotnost v predelu srca.
Kandida je lahko tudi prirojena- ko ženska s prikrito kandidijazo zanosi, med nosečnostjo s svojo kandidijazno krvjo hrani zarodek, zato ima novorojenec kandidijazo že ob rojstvu; tako prenašanje kandidijaze iz roda v rod (z matere na zarodek) je verjetno najpogostejši vzrok kandide pri otrocih nasploh in marsikatere hude otroške bolezni.


Katere težave povzročajo ti mikroorganizmi v našem telesu?

Candida Albicans lahko povzroči nastanek zelo razširjene kronične utrujenosti, spremembe v razpoloženju, bolečine v hrbtenici, otrdelost vratu in rame, depresijo, astmo, boleče menstruacije, meteorizme, napihnjen trebuh, črevesne motnje, infekcije sečil, razdražljivost, alergije raznih vrst, debelost, bolečine v mišicah, psoriazo, glavobole, vrtoglavice, pomanjkanje vitaminov C, A, B6 in pomembnih mineralov selena, magnezija in cinka, nosečniško sladkorno bolezen, stalno kislost sline, pogosto razpokano kožo na pregibu prstov na stopalih, gnojenje obnohtnega tkiva, srbenje zadnjika, številne vzdolžne grebenčke na nohtih, pospešeno izpadanje las, stalne težave z zobmi in dlesnimi, počasno hujšanje kljub rednemu urjenju telesa in zadostni prehrani, nerazložljiva večerna ali nočna lakota in pogosto prenajedanje, neobvljadljivo nabiranje kilogramov kljub prizadevanju odpraviti čezmerno težo, osteoporoza in osteopenija, multiplo sklerozo,  celulit (pri obeh spolih), nerazložljiva občutljivost, boleč spolni odnost, izguba spolnega poželenja, različne vrste raka,...

Študije kažejo, da imajo ženske s sladkorno boleznijo več vnetij, povezanih s kvasovkami, ker je okolje v nožnici bolj dovzetno za vnetja. Najboljša prehrana v tem primeru je tista brez sadja, sladkorja in kvasa.

Ali lahko candida povzroča tudi PMS? 

PMS razume stroka kot skupek organskih in psihičnih težav,ki se pojavijo pri ženskah en teden ali nekaj dni pred menstruacijo. Na fizičnem nivoju se pojavijo simptomi, kot so napete prsi, napenjanje, bolečine v trebuhu, glavobol in bolečine v križu, medtem ko se na psihičnem nivoju kažejo kot motnje živčnega sistema; to so lahko depresija, tesnoba, razdražljivost in spremembe razpoloženja. Mnenja o tem, kaj povzroča PMS, so različna. Eni ginekologi menijo, da povzroča PMS pomanjkanje hormona progesterona v tednu pred menstruacijo in ga rešujejo z dodajanjem progesterona v tem občutljivem obdobju, kar lahko omili simptome. Drugi so prepričani, da so vzrok čustveni faktorji, nekateri pa so mnenja, da je ključni vzrok nastanka PMS pomanjkanje hranilnih snovi, kot so vitamin B6, magnezij, cink in vitamin E.

Pogledi drugih ginekologov na ta pojav pa upoštevajo neravnovesje prostaglandinov oziroma preveč tistih prostaglandinov, ki povzročajo vnetja, alergije na progesteron in motnje nevroendokrilne narave, ki se odražajo na imunskem sistemu in so povezani s candido.

Za izkoreninjenje candide so se pokazali najučinkovitejši tisti programi, ki so upoštevali spremembo prehrane, čiščenje organizma z naravnimi sredstvi, uporabo naravnih fungicidov za uničevanje parazitov (kokosova maščoba, artemisa annua in nageljnove žbice) in pa dodajanje ortomolekularne prehrane na bazi svetlinovega, boračevega in lanenega olja, ki je bogato z Omega 3, ki zavira nastajanje posebnih hormonom podobnih snovi, ki sprožajo vnetja; dodajanje vitamina B6 in Vitamina E. Protiglivično deluje tudi cimetovo in janeževo olje, origano, timijan, kardamom.

Kokosova maščoba vsebuje antiglivične in protiparazitne snovi 

Alergije in preobčutljivosti ali intolerance so tesno povezane z infekcijami s candido. Zaradi delovanja candide in drugih škodljivih bakterij v črevesju pride do vnetja črevesne stene (kolitis) in do njene prepustnosti. Posledice tega so številne. Trosi candide vdrejo v limfo in kri, potujejo po telesu in iščejo primerno okolje za razmnoževanje. Radi imajo sluznico (pljuča, sinuse in nožnico) pa tudi nohte in kožo, kjer povzročajo nadležna glivična obolenja, ciste in afte. Skozi prepustno črevesno steno pa uhajajo v kri tudi neprebavljeni koščki hrane, ki jih organizem prepozna kot tujke in jih molekule imunskega sistema napadejo in uničijo. V tem primeru pride do pojava, da organizem ne izkoristi hrane, ki jo nujno rabi za pravilno delovanje. Posledica je pomanjkanje določenih hranilnih snovi oziroma neke vrste podhranjenost, ne v kalorijah, ampak v vitaminih, mineralih in encimih. Ker naš imunski sistem prepozna koščke hrane kot tujke in ustvarja protitelesa, postane organizem netoleranten na razne vrste hrane in pride do alergij. Alergije so pogosto spremljevalni pojav pri povečani prepustnosti črevesja.

Candida ali kandiditis v resnici ni bolezen, ampak sinonim za zlorabo našega telesa. Je alarm, ki nas opozarja, da moramo spremeniti način življenja, preden bo prepozno.
Nehajte jo hraniti:
  1. Prvo eliminirajte sladkorje. Na tem seznamu so žal vsi sladkorji, od najhujšega belega, pesnega, trsnega, grozdnega, sadnega do manj hudih različic kot so rjavi sladkorji, tekoči sladkorji, med. V redkih primerih dovoljujemo uporabo agavinega sirupa melase. V času te diete se morate izogibati tudi sadju in suhem sadju, vendar je škoda slednjih vsekakor manjša, kot pri uživanju dodanih sladkorjev, ker vsebujejo tudi vlaknine, vitamine in rudnine.
  2. Slaba novica je, da se tudi ogljikovi hidrati v presnovi pretvarjajo v sladkorje, zato odstranite iz jedilnika tudi belo moko in peciva iz nje, testenine, vlečeno in kvašeno testo, sladke napitke (tudi naravni sadni sok, kompote, marmelade). V majhni meri se poslužujte polnozrnatih žit.
  3. Izogibajte se vsem živilom, ki vsebujejo kvasovke: sem sodijo vsa peciva s kvasom, alkohol, kis, vse kar je vloženo v kisu, gobice, siri s plemenitimi plesnimi. Tudi pivski kvas v obliki prehranskega dopolnila, ki je sicer zelo zdrav, v času zdravljenja kandidoze opustite.
  4. Ne uživajte sladkega sadja (grozdje, pomaranča, slive, breskve, borovnice, brusnice,...)
  5. Ne uživajte suhega sadja (fige, dateljni, marelice, kandirano sadje,..), sladkih muslijev in sadnih sokov, coca cole, kokte in drugih sladkih napitkov
  6. Prepovedano je uživanje vseh oblih alkoholnih pijač (predvsem piva) in vse kar je vloženo v kis, kvas, sire s plesnijo, koruzo, sladko papriko, orehe, mandelje, lešnike, arašide (zaradi nevarnosti novih okužb z glivicami)
  7. Prepovedano je uživati svinjino in vse vrste cvrtega mesa, ribje konzerve
  8. S seznama je potrebno črtati tudi kavo in pravi čaj
Kaj lahko jeste?
  • Hrana, ki vašim kvasovkam ne bo teknila je vsa zelena zelenjava (z olivnim oljem), špinačo, paradižnik, kumare, bučke, radič, grah, soja in sojini izdelki (miso), kalčki, šparglji, olive, sveže in kislo zelje, kisla repa, čebula, svež, česen, ohrovt, 
  • Polnozrnati kruh (male količine)-brez bele moke in kvasa, najbolje je čisti pirin kruh z naravnim pecilnim praškom ali sodo bikarbono ali vinskim kamnom, piro, proso, rž (predvsem ekološke predelave; moka naj bo sveže mleta)
  • Perutnina, zajec, pusta govedina, divjačina (ne na svinjski masti, temveč na domačem olivnem olju),jajca, ribe- vse majhne količine
  • Krompir in riž v majhnih količinah
  • Čaje brez naravnega sladkorja, predvsem kopriv (koprive lahko uporabite tudi za špinačo)-1,5 do 2 litra/dan
  • Hrana naj vsebuje čim več balastnih snovi (npr. v juho ali jogurt dodajte žlico otrobov). S tem boste lepo prehranjevali svoje mlečno-kislinske bakterije.
  • Namesto mleka uživajte le fermentirane mlečne in sojine izdelke, sir, nesladkane mlečne izdelke (kisli izdelki), maslo, skuto in skutino-zelenjavne namaze, domače kislo mleko oz. sirotko, ki pospešuje razgradnjo maščob, krepi jetrno funkcijo in izboljšuje črevesno floro (vsebuje minerale in nadvse koristno desnosučno mlečno kislino, ki optimalno deluje na črevesje). Sirotke je priporočljivo popiti večkrat na dan (1-2 dl).
  • Kislo sadje: limone, še posebej grenivke, kivi, 1 kislo jabolko/dan
  • Kostanj, svež kokos
  • Sol in začimbe, kis v manjših količinah
  • Namesto svinjske masti in olja pšeničnih kalčkov lahko uporabljate koristno kokosovo mast (le-ta prizadene kandido, ne pa mlečnokislinskih bakterij) in hladno stiskano olje.
Kaj jo uničuje?
  •       Svež česen in čemaž je izganjajo.
  •       Bakterija latobacilus acidophillus kontrolira razvoj kandide, tako da spremeni pH v prebavnih organih in ob tem proizvaja hidrogen peroksid, ki direktno ubija kandido.

    Pogosto je dodana jogurtovim napitkom, vendar so testi pokazali, da je delovanje takšnih industrijsko pridelanih jogurtov omejeno le na čas uporabe. Očitno je, da je »seme« preslabo, da bi se naprej razvijalo v telesu. Za potrebe terapije proti kandidi je boljše narediti domači jogurt z latobacilus acidophillus kulturo.
  •       Še bolj učinkoviti so čisti mlečni fermenti, ki jih najdete v specializiranih trgovinah. Raziskava je pokazala, da po dvomesečni kuri s FloraZym-om, telo obdrži raven mlečno-kislinskih bakterij do pol leta, kar je dokaz, da je telo sprejelo kulture kot svoje in jih naprej vzdržuje. Priporočena doza je 3 x 2 kapsule FloraZyma. Odlično jih je podprti tudi s sočasnim jemanjem alg, ki delujejo proti-vnetno in telesu dovajajo široki spekter zelo potrebnih hranil.

    Če je razcvet kandide povzročila kemoterapija ali kura antibiotikov je učinkovita tudi šestdnevna kura z Fermentalom, vendar pri kronični kandidazi, šest dni ne bo zadostovalo za uspeh.
  •       V času kure je zelo zaželjeno uživati čim več kokosove maščobe, ki vsebuje lavrinsko in kaprijsko kislino in deluje direktno proti gljivicam, zmanjšuje kandido in ne prizadene mlečno-kislinske bakterije. Zato poskusite v času kure, čim več jedi pripravljati na kokosovi maščobi. Odlično je tudi kakovostno hladno stisnjeno olivno olje, ki naj bo prisotno na vaših solatah in v drugih jedeh.
     
  •      Sirotko (tudi sirna voda ali mlečni serum) so izdelovali klasični zdravilci iz alpskih področij. Švicarska legenda naravnega zdravljenja A.Vogel je bil navdušen nad njenim učinkovanjem. Že v 18. stoletju je veliko zdravilišč v švicarskem kantonu Appenzell zaslovelo z zdravljenjem s sirotko. Sirotka namreč pomaga pri t.i. zakisanosti organizma in razgradnji shranjenih maščob, krepi jetrno funkcijo, olajša delovanje prebavnega trakta, spodbuja metabolizem, izboljšuje črevesno floro in s tem ustvarja pogoje za optimalno aktivnost črevesja.

    Sirotka ali koncentrat mlečnega seruma je tekočina, ki nastane z mlečnokislinskim vrenjem Ne vsebuje beljakovin, niti maščob, temveč dragoceno bazično desnosučno mlečno kislino, minerale - kalcij, kalij, natrij, fosfor, magnezij in sledove mangana. Mlečna kislina ovira razvoj mikroorganizmov, ki povzročajo bolezni, na primer gnilobne bakterije, bolezenske klice in glive, ki motijo normalno delovanje črevesja.

    A. Vogel je z njo zdravil široki spekter težav v prebavnih organih, sluznici in na koži. Molkosan® je njegov pripravek iz koncentrirane ekološko pridobljene sirotke. Uporabljamo ga razredčenega 1:10. Končno ga lahko najdemo tudi v Sloveniji. Z rednim jemanjem dosegamo trajna izboljšanja stanja v črevesju. Uporaben je tudi za odpravljanje nadležnih izpuščajev ali drugih težav s kožo.

    Uporabna je tudi naravna sirotka, ki jo po predhodnem naročilu prinesejo kmetje, ki na tržnicah ponujajo sire. Vendar jo morate uživati redno in v večjih količinah (večkrat na dan po 1-2 dcl).
  •      Zelo učinkoviti ubijalec kandide, ki bo ob tem pometel tudi z morebitnimi zajedalci v telesu (ne pomislite prehitro, da jih v vašem telesu ni) je ekstrakt grenivkinih pečk.  Dr. Leo Galland, ki že dolga leta raziskuje delovanje tega preparata, priporoča uživanje 2-3 kapljice dvakrat na dan zmešano v veliko vode ali zelenjavnem soku, soku grenivke, limonadi… Med 297, pacientov, ki jih je zajemala raziskava Dr. Gallanda je učinek izostal le pri dveh. Med 20-timi pacientkami, ki so razredčen sok grenivkinih pečk uporabljale za vaginalno izpiranje (na vsakih 12 ur, 2-3 kapljice v 2 dcl mlačne vode), jih je 15 poročalo, da so simptomi izginili že po treh dneh.
     
  •       Tudi eterična olja origana in peperminta so se pokazala za zelo učinkovite. Ne smete jih zaužiti. Zato jih pripravljajo v obliki kapsul, ki začnejo delovati šele v črevesju. Uživati jih je potrebno med obroki in minimalno nekaj mesecev. V naših trgovinah imamo pripravek DIDA, ki je na bazi cimetovega olja z dodatkom origana, peperminta in drugih zelišč.

    Zgraditi je treba zdravo mikrofloro s probiotičnimi dopolnili (laktobakterije), nesladkanimi probiotičnimi jogurti. Vzpostaviti je treba pravilno ravnovesje vitaminov in mineralov z vitaminskimi pripravki in zadostno koncentracijo magnezija.

    Očistiti je treba telo toksinov z velikimi količinami vode ali z zdravilnimi zeliščnimi pripravki, ki odstranijo toksine, izločene s kandido.
VIR:  http://www.bioresonanca-kk.si/kandida



KAKO ODSTRANITI IN PREPREČITI POJAV PEGIC


Za nekoga so pege prava nadloga. Vem da vas veliko išče načine kako se jih znebiti ali pa jih vsaj malo osvetliti. Spodaj si lahko preberete enostavne, preproste načine kako jih osvetliti ali pa se jih popolnoma znebiti:

  • Lahko si umijete obraz s kislim mlekom saj vsebuje mlečno kislino in deluje kot blag piling z vlažilnimi učinki, ki ne draži ali izsuši kožo na obraz. Lahko pa uporabte kislo mleko samo na mestih, kjer se vaše pege nahajajo in po nekaj minutah nežno obrišete z nežnimi robčki.
  • Prav tako lahko pege izginejo z uporabo nerazredčenega svežega limoninega soka, ki ga nanesete samo na področja kjer so pege – zjutraj in zvečer. Pustite da se najprej posuši, nato pa sperete iz obraza. Limonin sok je naravno belilo z piling lastnostmi, ki bodo osvetlili temne sledi na obrazu, ki jih povzročajo mozolji, akne, brazgotine, rjavih madežev, starostnih peg in tudi pege. Pomembno je da se pri zdravljenju z limoninim sokom takrat izogibate sončnim žarkom, saj lahko pride do draženja in pordelost kože.
  • Razen limone, lahko uporabite katero koli vrsto agrumov, kot so pomaranče, grenivke. Nanesete lahko tudi sok iz kumar, marelic, jagode ali sok iz rdečega ribeza.
  • Za hitrejšo reakcijo posvetlitev peg, si naredite masko 1-2krat na teden. 1 rumenjak združite z 10 gramov kvasa in 15 kapljic svežega limoninega soka. Vse sestavine zmešajte skupaj, nanesite na očiščen obraz. Počakajte 20 minut, nato pa si sperite.
  • Dober je tudi peteršiljev sok, ki je splošno znan da vsebuje naravne lastnosti za beljenje kože. Šopek peteršilja drobno nasekljajte, prilijte s skodelico vrele vode. Precedite in pustite, da se ohladi za nekaj časa. Nanesite peteršiljev sok na območjih kjer imate pege.
  • Tudi med je odličen odstranjevalec peg, saj osvetli temne lise, kožo vlaži in jo nahrani. Zmešajte nekaj kapljic svežega limoninega soka, majhen ščepec soli, ter 1 žlico medu. Dobro premešajte in enakomerno porazdelite na pegasta področja na obrazu. Sperite z mlačno vodo po 15-20 minutah.
  • Peg se lahko znebite tudi z rdečo surovo čebulo, ki jo 2krat na dan vtrete na predele kjer imate pege.
  • Papajin sok prav tako pomaga pri pegah, saj jih osvetli. Papaja vsebuje encim papin, ki se je izkazal odličen za beljenje kot tudi mehčanje kože. Vatno gobico namočite v papajin sok in vmasirajte na področje kjer se nahajajo pege.

Poskrbite da ne pride do novih peg. Načini kako se zaščititi:
  • Vedno uporabljajte kakovostno naravno zaščitno kozmetiko, ki ima zaščitni faktor 15 ali več vsaki dan ne glede na to ali ste na soncu ali pa ne.
  • Izogibajte se vročega sonca, kolikor je le mogoče. Še posebej od 10:00- 16:00 ure, ko so sončni žarki najmočnejši. Splošno pravilo je, da je sonce najmočnejše, ko je tvoja senca krajša od tebe.
  • Zaščitite svojo kožo pred škodljivimi sončnimi UV žarki z oblačili, dolgimi hlačami, majicami z dolgimi rokami, kapami, sončnimi očali. Druga možnost pa je tudi sončnik.
  • Bodite v senci kadar je to mogoče.
  • Imejte v mislih, da lahko odbojne površine, kot so voda, sneg, pesek in bleščeči materiali povečajo vašo izpostavljenost UV svetlobi.
  • Zaužijte veliko živil, ki vsebuje veliko vitamina C. Priporočljivo je da jeste veliko kivija, jagod, črni ribez, paradižnik, zelje, paprika, temno listnato zelenjavo kot so špinača repa in brokoli.
  • Od čaja pa se priporoča čaj divje vrtnice, šipkov čaj, zeleni čaj, ki preprečuje nastanek peg.
VIR:http://shan.si/zanimivosti

 

GLIKEMIČNI INDEKS

Glikemični indeks je število (običajno med 0 in 100), ki živila razvršča glede na to, kako zaužitje določenega živila vpliva na dvig krvnega sladkorja v primerjavi z referenčnim živilom, za katerega se določi, da ima glikemični indeks 100. Običajno se za referenčno živilo izbere raztopino glukoze. Višji glikemični indeks pomeni večji dvig sladkorja v krvi.
Dosedanje meritve glikemičnih indeksov živil so razkrile zanimivo in – za mnoge prehranske strokovnjake – presenetljivo dejstvo: Predvidevanje, da imajo vsi enostavni sladkorji in s tem živila, ki vsebujejo sladkorje, višji glikemični indeks kot živila, ki vsebujejo kompleksne ogljikove hidrate, je NAPAČNO! V praksi to na primer pomeni, da ima krompir (škrob, ki ga vsebuje, je kompleksen ogljikov hidrat) več kot enkrat višji glikemični indeks kot jabolko in celo višji glikemični indeks kot namizni sladkor. Podobno velja za bel kruh, pokovko, lubenico itd.

vir: http://www.cenim.se/115-a.html 


PROSO - ZA MOČNE NOHTE IN SIJOČE LASE


Proso je beljakovinsko celovita hrana in je okusen vir vitaminov in mineralov. Bogato je z vitamini skupine B, zlasti niacinom (B3), pirodoksinom (B6) in folno kislino (B9), železom, kalcijem, magnezijem, silicijem in cinkom. Je eno redkih žit, ki vsebuje tudi kremenčevo kislino, ki je nujno potrebna za normalno rast nohtov, las in kože. Ne vsebuje glutena, zato je primerno tudi za ljudi s celiakijo.
Nepogrešljivo je v prehrani otrok, za preprečevanje osteoporoze ter bolezni ledvic in mehurja. Spodbudno deluje tudi na prebavo in črevesju pomaga vzpostaviti ravnovesje. Poleg tega spodbuja čutila, vpliva na budnost in krepi našo sposobnost zaznavanja.
Proso zaradi vibracije modre barve vzpostavlja ravnovesje grlene, pete čakre. Peta čakra vpliva na odločnost, lastno voljo in izbiro, ustvarjalnost in aktivnost. Primerno je pri težavah s komunikacijo, tremo, vznemirjenostjo ter vnetjih, anginah in težavah s ščitnico.
NEOLUŠČENO PROSO
Zaradi bogatih virov zgoraj naštetih vitaminov in mineralov, neoluščeno proso slovi kot kakovostna hrana za zdrave nohte, lase in kožo. Večina ga uporablja celega ali mletega po žličkah v tekočini ali jogurtu, lahko pa ga tudi kalimo in uporabimo v raznih solatah ali kot dodatek kuhamo z drugimi jedmi.
PROSENA KAŠA
Na Metinih knjižnih policah lahko zasledite ogromno zelo dobrih receptov s proseno kašo. Uporabite jo lahko samostojno, kot glavno jed z različnimi prilogami ali omakami, lahko je dodana juham in enolončnicam ter je odlična tudi v slaščicah in sladkih jedeh. Primerna je tudi kot dodatek za peko brezglutenskega kruha.
(VIR:meta.si)
 
E-pošlji objavo

Komentarji

Objavite komentar

Zahvaljujem se za komentar

Priljubljene objave