KATERE VRSTE RIŽA IZBRATI

KATERE VRSTE RIŽA IZBRATI

Zdrava izbira

Riž cenijo tako v dietni prehrani kot v kulinariki. Je lahko prebavljiv, hitro dovaja energijo, dobro deluje na črevesno floro in ne povzroča alergij. Ker pri kuhanju žejno vpija vodo, je dober nosilec okusov in dodatkov.

Riž je poceni hrana, ki si jo lahko privošči vsak. Kuharji imajo radi riž, saj jim omogoča izvajaje najrazličnejših kulinaričnih bravur: riž lahko za 5,5-krat poveča volumen, zato ga uporabljajo kot nosilca najrazličnejših okusov, vonjev in barv. Pripravimo ga lahko na nešteto načinov, z mesom ali zelenjavo, kot sladko ali slano jed, tisti pa, ki ga imajo za neokusno kašo, zanesljivo ne vedo, da ga je treba ustrezno obdelati ... Dobro skuhati riž ni tako zapleteno kot obredno pripravljanje čaja na Japonskem, ni pa niti povsem preprosto.

V dietni prehrani

Riž nadvse cenijo v dietni prehrani, saj prav na njem temeljijo številni dietni režimi. Najbolj znan je kot sredstvo za dietoterapijo pri driskah (riževa sluz, krema ali kuhan riž). Riž je lahko prebavljiv, hitro se absorbira in dovaja energijo, dobro vpliva na črevesno floro in nima alergičnih učinkov. Pri razjedi želodca, kroničnem vnetju črevesja (zlasti debelega črevesa), jeter in žolčnika in boleznih dvanajstnika je riž prva hrana, ki jo bolniki lahko uživajo, in sicer najpogosteje skuhanega v juhi, mleku in pozneje kot prilogo.

Brez glutena

Riž je del neglutenske diete, saj v nasprotju z drugimi žitaricami ne vsebuje glutena. Ne le vsi, ki ne prenašajo glutena, tudi tisti, ki so alergični na različne beljakovine, na primer na mleko ali jajca, lahko brez strahu uživajo riž, saj še niso ugotovili, da bi komu škodil.

Riž priporočajo vsem, ki morajo omejiti vnos natrija in povečati vnos kalija. Ker vsebuje malo natrija, je primeren za neslane diete. Uživanje velikih količin kalija ni priporočljivo le za bolnike, temveč za vse, ki jedo preveč industrijsko obdelane hrane. Neslan riž bi se moral pogosteje znajti na krožniku srčnih bolnikov, tistih s povišanim tlakom ter vseh, ki morajo zmanjšati vnos natrija in povečati vnos kalija.

Kateri je najboljši?

Beli riž je poliran in včasih tudi glaziran; to pomeni, da je zrno povsem očiščeno, ne le grobe lupine, pač pa tudi ovojnice in kalčka. Rjavi ali integrirani riž je rdečkaste barve in zadrži del naravnega bogastva - ovojnico in kalček, zato vsebuje več zaščitnih snovi. Rjavi riž vsebuje 3,5-krat več magnezija, štirikrat več vitamina B1 in vlaknin, petkrat več nikotinske kisline in 1,6-krat več folne kisline kot beli riž.

Glazirani riž pri tehnološkem procesu obdelave izgubi 92 odstotkov kroma, 54 odstotkov cinka in 78 odstotkov mangana. Čeprav v naši prehrani riž ni tako pomemben kot na Kitajskem, moramo priznati, da je rjavi riž polnejše, boljše in okusnejše živilo od belega, čeprav je nekoliko bolj žilav in se kuha dlje.

Z nutricionističnega stališča ima riž še eno prednost pred drugimi žitaricami, saj ga uživamo v zrnu in ga le redko meljemo. Mletje namreč razbije strukturo semena, njegovo vsebino izpostavi procesom razpadanja in oksidacije, zmanjšuje vsebnost vitaminov, če pa ga povrhu še rafinirajo, je zrno ob ovojnico in kalček (v njem so olja, vlakna, vitamini in minerali). Tako živilo z visoko hranilno vrednostjo ostane zanimivo zgolj zaradi beljakovin in energije, ki jo dovaja. S kuhanjem in če je dolgo v vodi riž dodatno izgubi vitaminsko vrednost, zato ga je priporočljivo dušiti, toplotno obdelati v malo tekočine, z dolivanjem.

Basmati in karolina

Za najboljši beli riž dolgega zrna veljata riž znamke basmati ali himalajski riž in karolina iz ZDA. Riž srednje velikosti z imenom jasnime ali japonski riž, pa tudi nekatere vrste italijanskega riža so vsi zelo okusni in jih večinoma uporabljajo za rižote.Na deklaraciji napis parboiled pomeni, da je riž tehnološko obdelan s pregreto paro, zaradi česar zrno otrdi in se med kuhanjem ne razkuha in spremeni v kašo. Z nutricionističnega stališča je bolj polnovreden od belega poliranega riža, saj vsebuje več hranljivih snovi.

Uravnoteženo

Na našem jedilniku je beli riž že udomačen, na rjavi riž pa se šele navajamo, saj smo ga okusili šele, ko je v naše prostore prodrla makrobiotika. Toda cilj makrobiotike ni uživanje rjavega riža, pač pa pripeljati telo in dušo v stanje ravnotežja, miru in sreče, saj je makrobiotika popolna filozofija življenja, v katerem prehrana igra le eno izmed vlog. Kljub temu so naši krožniki prav zaradi nje obogateni s tako polnovrednimi živili.

Hranilne vrednosti:

Ker se riž zelo napije vode, je porcija 100g, navadno dovolj za dober obrok, ki nas nasiti.

	Polirani	Rjavi	Škrob
Energija	348 kcal	360 kcal	316 kcal
Voda	12,9 g	13 g	6,14 g
Beljakovine	6,83 g	7,1 g	13,4 g
Maščobe	0,62 g	1,9 g	20,9 g
Ogljikovi hidrati	77,73 g	77 g	49,7 g
Minerali	0,53 g	1,2 g	9,99 g
Vlakna	1,39 g	8,7 g	21 g
Natrij	6 mg	10 mg	5 mg
Kalij	103 mg	260 mg	1485 mg
Kalcij	6 mg	32 mg	57 mg
Magnezij	64 mg	110 mg	781 mg
Železo	0,6 mg	1,3 mg	18,5 mg
Cink	0,5 mg	1,5 mg

VIR: VIVA.SI