TRANSLATE

sreda

PETERŠILJ JE ODLIČEN ZA ČIŠČENJE LEDVIC

Povezave do te objave

ČIŠČENJE LEDVIC

 
Ledvice  vsak dan filtrirajo kri in čistijo telo toksinov in ostalih stvari, ki se nahajajo v krvi.
Skozi leta se lahko v ledvicah nakopiči veliko odpadnih stvari in zato ledvice potrebujejo čiščenje.
               
Peteršilj je znan kot najboljše čistilo za ledvice!
Vzamemo šako peteršilja, ga dobro umijemo in narežemo.
V  litru vode kuhamo peteršilj in ko zavre, ga kuhamo še 10 minut.
Tekočino precedimo v steklenico in držimo v hladilniku.
Vsak, dan spijemo 1 dcl pridobljene tekočine.
Z uriniranjem se izločajo toksini iz telesa.   




             
Prehranska značilnost peteršilja:

 
Močan antioksidant
Obnavlja, pomlajuje, ter pomaga pri zdravljenju kože
Vsebuje beta karoten
Bogat z minerali kot so kalcij, fosfor, železo in žveplo
Bogat s klorofilom
Preprečuje slab zadah
Pomaga očistiti telo od toksinov in odvečne maščobe
Bogat z vitaminom C
Pomaga krepiti imunski sistem
Ker je bogat s kalcijem, je zelo primeren za razne diete, ter preprečevanje osteoporoze, kot tudi med menopavzo
Zelo je dober za otroke in športnike.
Je dober diuretik: pomaga odstraniti tekočino na naraven način.
Uporablja se v dietah, za zdravljenje visokega pritiska (hipertenzija), ter za zdravljenje ledvic
Ima veliko vitaminov in mineralov, zaradi česar je idealen za pomoč pri: slabokrvnosti, anoreksiji, splošni oslabelosti, utrujenosti, duševni in fizični utrujenosti.
Krepi lase in nohte.
Pomaga pri razjedah       

Zakisanost je glavni vzrok celulitaste kože

Povezave do te objave
Zakisanost telesa nastane predvsem zaradi napačne prehrane. Najbolj nas zakisajo sladkor, prečiščeni ogljikovi hidrati in meso. Posledica zakisanosti telesa ni samo pomanjkanje mineralov, ampak tudi skladiščenje kislih presnovkov v tkiva, kožo, mišice, sklepe in organe. Posledica tega dogajanja je slabša oskrba celic s hranljivimi snovmi, pa tudi razstrupljanje celic je slabše. Pogosteje dobimo krče, bolj smo občutljivi na bolečino, hitreje dobimo alergije in vnetja (revma, artritis).

Tudi artroza nastane zaradi zakisanosti, saj kisel pH raztopi sklepni hrustanec. Kislo okolje je ugodno za razvoj rakastih celic, bakterij, glivic, virusov in parazitov. Veliko srčnih infarktov se sproži v jutranjih urah, ko je v telesu »poplava« kislin. Zakisanost se poslabša v menopavzi, saj ženske z menstruacijo izgubijo redno mesečno razkisanje. Vročinski valovi in močno potenje ob nastopu menopavze so samo reakcije telesa, ki bi se rado razkisalo.
Katera hrana nas zakisa?

Zakisanost telesa lahko izmerimo. Na predavanju boste izvedeli, katere metode so najnatančnejše in kdaj mora biti urin kisel, kdaj pa bazičen. Telesa ne moremo razkisati zgolj z bazično prehrano, pač pa si moramo pomagati tudi s prehranskimi dopolnili. Katera so najboljša? Ali bazične kopeli res pomagajo?

Zakisanost telesa je povezana z nastankom skoraj vsake od sodobnih civilizacijskih bolezni, pa vendar je v medicini in vsakdanjem življenju le malo poznana. Na srečo si jo lahko vsakdo sam izmeri in ukrepa, še preden pride do resnih zdravstvenih težav.

Avtor Helena Golenhofen

Odpravite zakisanost, da boste lahko skočili v nove kopalke.
Nekaj dobrih modelov si lahko ogledate na spodnjih vsebinah:
http://mojlookkopalke.weebly.com/
http://kopalke.weebly.com/

S SODO BIKARBONO NAD KANDIDO, RAKA IN ZAKISANOSTJO

Povezave do te objave
soda 2310513   
Zdravniki, nezadovoljni s konvencionalnim zdravljenjem raka, so pričeli iskati alternativne rešitve, pri tem pa prišli do spoznanja, da sta glivica kandida in rak tako močno povezana, da sta skoraj kot eno.

Italijanski zdravnik Dr. Tullio Simoncini je svoje odkritje, da je kandida vzrok in začetek vseh rakov, želel nadaljnjo raziskovati ob pomoči italijanske vlade, a so mu to hitro preprečile velike zdravstvene koorporacije, ki z dragimi in neučinkovitimi zdravljenji mastno služijo. Tako so Simonciniju odvzeli licenco zdravnika, a sam nadaljuje z raziskovanjem svoje teze in zdravljenjem obolelih.
soda 1310513

Do težav pride, ko kandida, ki je sicer prisotna v vsakem telesu, preraste zdrave črevesne bakterije, običajno zaradi nekakovostne prehrane, ki vsebuje veliko škroba in sladkorjev, ter pomanjkanja prebavnih encimov. Da je nekaj narobe, nas opozorijo kronična utrujenost, težave s koncentracijo, napihnjenost, razdražljivost, nihanja razpoloženja in želja po sladkem.
Dr. Simoncini pojasnjuje, da razrast glivic in reakcija tkiva nanjo povzročata nastanek tumorjev, zato se zdravljenja raka loteva s sodo bikarbono. Pri svojem zdravljenju raztopino nanaša neposredno na rakave celice, tudi z injiciranji in katetri ter s tem izvaja povsem netoksično in naravno kemoterapijo na podlagi prej razložene predpostavke in dejstva, da soda uničuje glivice. Soda namreč hitro alkalizira zakisano telo in tako ustvarja okolje, v katerem rakave celice ne morejo preživeti.
soda 310513

V prid teoriji dr. Simoncinija govorijo tudi odlične stopnje okrevanja njegovih pacientov. Med zgodaj odkritimi bolniki z rakom jih namreč ozdravi 90 odstotkov, pri čemer ostalih 10 odstotkov pripada bolnikom s kostnim rakom, ki je problematičen, saj Simoncini še ni našel načina dovajanja sode bikarbone do kosti. Pri terminalnih oblikah raka ozdravi kar polovica pacientov, le pri hudih obolenjih, kjer je telo pacienta že povsem opešalo in je prepredeno z rakom, odstotek ozdravljenih pade na 10.
Delno lahko terapijo izvajamo tudi sami, bodisi zaradi kandide ali rakavega obolenja. Vsak dan namreč spijemo kozarec vode, v katerega smo vmešali žličko sode bikarbone. To storimo med dvema obrokoma, da ne uničujemo kislega okolja v želodcu med prebavljanjem hrane. Za boljši okus lahko vodi dodamo sok limone ali pomaranče. Če opazimo glavobole, moramo preveriti krvni pritisk, saj se lahko ta ob uživanju sode dvigne.

VIR: druzina.enaa.com

KAKO UNIČITI KANDIDO, KI SE JE RAZBOHOTILA V NAŠEM TELESU

Povezave do te objave
kandida_2050212Če se borite s prerazmnoženo kandido ali preprosto hočete preprečiti okužbe v bodoče, vam bodo v veliko pomoč poleg ustrezne prehrane tudi zelišča.
Origanovo olje
Fenoli v origanovem olju so zelo koncentrirani in tako izjemno učinkoviti v boju proti glivičnim okužbam, kot je kandida.

Izvleček listov oljke
Oleuropein, ki ga najdemo v izvlečku oljčnih listov, telesu pomaga pri boju z glivičnimi okužbami.
Pau D`Arco
Gre za še eno priljubljeno zelišče, ki uniči kandido in ga običajno pripravimo kot čaj. Dnevno spijemo eno skodelico takšnega čaja.
Česen
Česen deluje močno protibakterijsko in protiglivično. Kandida ne more preživeti, če je prisoten česen, zato je pomembno, da ga uživamo redno. Dodajamo ga obrokom in uživamo kapsule s česnom.
kandida_3050212

Neem
Neem stimulira naš imunski sistem, da se ta ubrani pred glivičnimi okužbami. Poleg tega telo razstrupi - glivice proizvajajo veliko toksinov, predvsem ko odmirajo, zato je pomembno, da te izločimo iz telesa.
Jabolčni kis
Čeprav ne gre za zelišče, je jabolčni kis prav tako pomemben v boju proti kandidi. Ker uravnava pH telesa in nas alkalizira, ustvarja okolje, ki ni primerno za kandido. Prav tako preprečuje, da bi se kandida hranila z neprebavljeno hrano v našem črevesju.
Kokosovo olje
Tudi kokosovo olje je pomemben del diete proti kandidi, saj ima protiglivične lastnosti.

vir druzina.enaa.com

CELULIT, NEPLODNOST, DEBELOST JE POSLEDICA ZAKISANOSTI TELESA

Povezave do te objave
V ženskem organizmu se kopičijo kisline, ki se med menstruacijo izločajo iz telesa. Kisline in strupi, ki so se doslej nalagali v krvi, limfi, celični tekočini in placenti, se presnovijo v kisle presnovke. V tej nevtralizirani obliki se nalagajo na bokih, stegnih in nadlahteh. Kisli presnovki si razmeroma lahko topne in se enostavno izločajo.

Hildegard von Binden je leta 1150 z enim stavkom nazorno ponazorila razliko v presnovi med moškim in žensko, ko je dejala: "Ženska enkrat mesečno izloči slabe sokove."

Nakopičene kisline oziroma "slabe sokove", kot jih imenuje Hildergard, ženski metabolizem vse do izločitve nalaga na treh "parkirnih mestih". Na prvem mestu sta kri in limfa, na drugem placenta, na tretjem boki, zadnjica in nadlahti.

Le kadar je telo prekomerno zakisano je potrebno tudi tretje "parkirno mesto". Vendar pa je tretje "parkirno mesto" pravzaprav parkirna hiša. Ponazarjajo jo ženski boki, zadnjica, nadlahti in stegna. Avtomobile v tej parkirni hiši predstavljajo nevtralizirane kisline (celulitni kisli presnovki), ki jih kri, limfa in placenta niso mogli več sprejeti. Običajno zadostujejo parkirne zmogljivosti v parkirni hiši. Več kislin se čez mesec nabere, več težav imamo s slabim počutjem. Zaradi redčenja kislin nastajajo glavoboli, migrene ali endemi, posledično pa je tudi razpoloženje slabše. Ženske pravijo, da so "bolj občutljive. Moški pa so zato še toliko bolj obzirni!

...

Kako torej nastanejo številne kisline, ki se pri posameznikih različno kopičijo glede na njihov življenjski slog in način prehranjevanja?

Sečna kislina in sečnina nastanejo zaradi uživanja mesa in odmiranja človeških celic. Ocetna kislina nastane zaradi uživanja sladkarij, slabih maščob in nizkokaloričnih napitkov, taninska kislina zaradi pitja kave in črnega čaja, mlečna kislina zaradi prekomerne mišične aktivnosti, acetilno-salicilna kislina zaradi jemanja tablet proti bolečinam, solna kislina zaradi stresa in jeze, ogljikova kislina zaradi uživanja pijač z ogljikovim dioksidom.

Žveplova kislina je posledica uživanja svinjine in zadrževanja vetrov, solitrova kislina posledica uživanja prekajanega mesa in številnih vrst sira, oksalna kislina se ustvarja pri uživanju špinače, rabarbare in kakava (čokolade).

Sezona kazanja kože se še ni začela, zato imamo nekaj mesecev časa, da z razkisanjem izgubimo nekaj celulita.

nedelja

HIPERAKTIVNOST, ALKOHOLIZEM, NASILJE - JE KRIVEC SLADKOR?

Povezave do te objave
HIPERAKTIVNOST, ALKOHOLIZEM, NASILJE - JE KRIVEC SLADKOR?

Vpliv hrane na možgane in vedenje
Avtor: ekoslovenijaDatum: 21. februar, 2012
Vpliv hrane na možgane in vedenje, ki ga v svojem predavanju Nutrition & Behavior predstavi Dr. Russel Blaylock, svetovno poznan nevrokirurg, nas je navdušil, saj lepo razloži povezavo med načinom prehranjevanja in vedenjskimi nagnjenji. Zelo razumljivo razloži vpliv sladkorja na hiperaktivnost in nasilno vedenje.

Predavanje, ki je dostopno na povezavi http://www.documentarywire.com/nutrition-behavior-by-dr-russell-blaylock, smo za vas skrajšano zapisali:

Možgani so presnovno najbolj aktiven sistem v našem telesu. Tudi pri ljudeh, ki so v globoki komi, se delovanje v možganih zmanjša le za polovico. Iz tega razloga prav v možganih nastaja največ prostih radikalov in peroksidacije lipidov (op: proces, ki onesposoblja funkcionalnost celičnih membran in ravnovesje organizma), kar pa je škodljivo. Sedaj ugotavljajo, da je v tem razlog za večino degenerativnih bolezni (Alzheimerjeva,…).

Možgani predstavljajo 2% naše telesne teže, a porabijo kar 20% vsega kisika in 25% vse glukoze (sladkorja) v krvi. Pri vsem tem pa je zanimivo, da se prav vsi deli možganov ves čas obnavljajo in nadomeščajo (nekateri lipidi celo tedensko). Kaj to pomeni? Če se ne prehranjujemo pravilno, možganom manjka snovi, ki jih potrebujejo za obnovo.

Prve povezave med prehrano in vedenjem so opazili že leta 1910. Vse do danes so opazili povezavo med hiperaktivnim vedenjem in boleznimi, kot so diabetes, debelost ali alkoholizem – vse to pa je povezano z uživanjem sladkorja. Ugotovili so tudi, da je imelo kar dve tretjini zapornikov v otroštvu težave s hiperaktivnim vedenjem.

Zakaj ima sladkor tako velik vpliv na telesne in vedenjske funkcije?


Ko zaužijemo preveč sladkorja, se v krvni obtok sprosti preveč inzulina. Če ga je preveč, to vodi v hipoglikemijo – do nizke ravni sladkorja v krvi. Takrat se zgodita dve stvari:
1. telo skuša ponovno dvigniti raven sladkorja, saj ga potrebuje za presnovo, zato spodbudi nadledvični žlezi, da sprostita hormona epinefrin in norepinefrin (zaradi teh dveh hormonov smo nervozni, ko nam pade sladkor v krvi). Ta dva hormona vplivata tudi na možgane in spodbudita njihovo aktivnost.
2. Druga stvar, ki se zgodi je, da ko pride do hipoglikemije v možganih, ti pričnejo sproščati nevrotransmiter (živčni prenašalec) glutamat, ki je glavni nevrotransmiter, ki deluje spodbujevalno. Možgane torej prestavi v višjo prestavo.
Obe poti vodita v hiperaktivnost.

Zdrava prehrana – manj asocialnega vedenja


Ko so proučevali zločince in njihov način prehranjevanja, so ugotovili, da so tisti, ki so v času pogojnega služenja kazni jedli nezdravo hrano, kar v 56% kršili zakon, medtem ko so tisti, ki so jedi zdravo hrano, zakon kršili le v 8%. Ko so spremenili način prehranjevanja, se je njihovo vedenje neverjetno spremenilo. Podobno se je zgodilo pri uživanju drog: 47% je v času pogojnega služenja kazni nadaljevalo s uživanjem drog ob nezdravi prehrani, medtem ko so tisti, ki so se prehranjevali zdravo, drog poslužili le v 13%.

Spoznali so tudi navezavo z ravnijo samomorov – ob zdravi prehrani je raven samomorov neverjetno upadla. Ko so v zaporu v Alabami (ZDA) spremenili prehrano v zdravo, je raven nasilnih dejanj upadla kar za 42% in v enem letu je asocialno vedenje upadlo kar za 61%.
Pri proučevanju zapornikov petih ameriških držav so ugotovili, da so imeli tisti, ki so bili najbolj nasilni, največje pomanjkanje vitaminov in mineralov.

Eden od mineralov, ki ima močan vpliv na vedenje, je selen. Ob pomanjkanju selena, se pojavlja depresija in zmedenost. Raziskave kažejo, da ima selen splošno pomemben vpliv pri delovanju možganov.

Uživanje sladkorja


V enem stoletju se je uživanje sladkorja (pri Američanih) povečalo za kar 2500%!
Kar 57% sladkorja je skritega v predelani hrani (torej, ni tisti vidni sladkor, ki si ga vmešamo v kavo). Glaven vir sladkorja (v ZDA) so sokovi in gazirane pijače (43%). V povprečju naj bi najstniki popili kar 54 žličk sladkorja na dan.
Sladkor izredno močno poveča količino prostih radikalov v možganih … vse celice se pričnejo starati veliko, veliko hitreje, še posebej možganske celice. Ljudje, ki pojedo veliko sladkorja, povečajo svojo možnost za Alheimerjevo bolezen za kar 6x.

Hipoglikemija vodi v agresijo


Ugotovili so močno povezavo med hipoglikemijo (nizka raven sladkorja v krvi), uživanjem alkohola in agresijo. Pri uživanju alkohola lahko oseba postane tako zelo hipoglikemična, da lahko doživi celo možgansko kap, epileptične napade ipd.
Ugotovili so, da je kar 97% alkoholikov hipoglikemičnih, v primerjavi z 18% v kontrolni skupini. Zanimiva je ugotovitev, da je kar 71% alkoholikov prenehalo uživati alkohol po tem, ko so ozdravili svojo hipoglikemijo. Alkohol ustvarja enake učinke na telo, kot jih uživanje sladkorja (telo začne izločati inzulin, posledično sladkor v krvi pade,…).

Zelo močne povezave so našli med agresivnimi izpadi mnogih ljudi (alkoholikov, nasilnežev, ..) prav z hipoglikemijo – torej s padcem sladkorja v krvi.

Problematično je nihanje sladkorja v krvi

Kaj vse vodi v hipoglikemijo? Ne le preveč sladkorja (ter s tem preveč inzulina,… ), temveč tudi aspartam (umetno sladilo) in mononatrijev glutamat (ojačevalec okusa). Oba spodbujata sproščanje inzulina iz trebušne slinavke in vodita v hipoglikemijo.
Vsi pijejo aspartam, ker verjamejo, da ji pomaga izgubljati telesno težo, a to ne drži – ravno nasprotno. Ob uživanju aspartama se človek redi, prav zato, ker aspart vodi v hipoglikemijo – ta te vodi v to, da več v splošnem poješ (več grizljanja med obroki). Enako velja za glutamat.
Mononatrijev glutamat povzroča zelo intenziven bes, če ga z mikroinjekcijami vbrizgajo v hipotalamus (poskuse delali na miškah, ki so se prelevile v prave besneče bojevnike). Če je oseba hipoglikemična, se ekscitotoksičnost mononatrijevega glutamata izredno poveča.
Hipoglikemijo lahko povzročijo tudi aminokisline (glutamin, cistein, valin, izoleucin in leucin).

Raziskava Virkkunen et al. 1983 je pokazala, da so bili najagresivnejši zaporniki tisti, katerih krvni sladkor je nenadoma padel, a takoj tudi narasel. Tisti, manj agresivni zaporniki (ki so kradli, na primer) pa so bili tisti, katerih krvni sladkor je nenadoma upadel, a se je dvignil počasi.
Nihanje sladkorja v krvi je tisto, ki močno vpliva na delovanje možganov in vpliva na asocialno vedenje.

Raziskave


Dr.Ron Prinz je na univerzi na Floridi leta 1980 prvi raziskoval povezavo uživanja sladkorja in vedenja na otrocih. Ugotovil je, da so tisti, ki so pojedli največ sladkorja, tisti, ki so bili hiperaktivni (in so jim na koncu običajno dali na pomirjevala).

Dr. Jane Goldman je na univerzi v Connecticutu leta 1986 ugotovila, da uživanje sladkorja, ki je v eni pločevinki kole, zniža miselno sposobnost v naslednjih 30 minutah (do 1 ure) in oseba naredi kar 2x več napak. Sladkor vpliva tudi na to, kako dobro lahko premišljujemo (vpliv do 1,5 ure).

Judith Wurtman je našla močno povezavo med uživanjem sladkorja, vedenjem in ravnijo serotonina v možganih. SSRI antidepresivi so zdravila, ki učinkujejo na naše telo tako, da dvigujejo raven serotonina, na žalost pa pri nekaterih ljudeh vplivajo tako, da raven serotonina močno pade in ti ljudje ponavadi naredijo samomor ali pa umorijo druge. Ko so preučili otroke, ki so streljali po šolah v ZDA, so ugotovili, da so bili vsi ti otroci prav na teh SSRI antidepresivih.
Ravni serotonina so povezane z ravnijo ogljikovih hidratov.

Dr. Ralph Bolton je proučeval Quolla indijance v Andih, Peruju, ki so zelo znani po svoji agresivnosti in ugotovil je, da je bilo med njimi kar 55% z hipoglikemijo. Njihova glavna hrana je bil krompir. Krompir je živilo, ki močno vodi v hipoglikemijo – kot bi jedli sladkor. Ljudje, ki so bili mirni, iz iste vasi, so imeli normalne ravni sladkorja v krvi.

Egger in Carter sta leta 1985 preučevala 76 hiperaktivnih otrok in jim predpisala dieto z zelo malo ogljikovimi hidrati in brez prehranskih barvil. 82% otrokom se je stanje izboljšalo, 28% se je popolnoma pozdravilo. Največ reakcij so povzročale: prehranski barvili rumeno barvilo št. 5 in natrijev bezoat ter živila: soja (73%), kravje mleko (64%) in čokolada (59%).

Aminokisline


Serotonin nadzoruje možgane, da se ti lahko uprejo agresivnim dejanjem. Je nevrotransmiter, ki umirja. Je tudi nevrotramsmiter, ki je povezan z depresijo in samomorom. Ko je njegova raven v možganih nizka, je verjetnost za samomor in agresijo zelo visoka.
Tripotofan je aminokislina, iz katere se razvije serotonin. Užiti ga moramo s hrano, zato ga dobimo premalo, če jemo hrano, ki na primer temelji na koruzi (koruzna moka, koruzni škrob,…).
Tirozin je prekurzor za epinefrin, norepinefrin in dopamin. Če ga užijemo premalo, smo nagnjeni k depresijam in preobčutljivi za stres.

Vitamini


Niacin (vitamin B3) je pomemben, saj tvori energijsko pomemben NAD. Ob pomanjkanju tega vitamina so pogosti simptomi duševnih bolezni. Zaradi pomanjkanja vitamina B3 se lahko razvije tudi shizofrenija.
Vitamini C,D,E,K,A in B ter karotenoidi so povezani z mnogimi vedenjskimi težavami, če so v pomanjkanju.
Pomanjkanje vitamina B1 vodi v bolezen beriberi, ki vključuje simptome, kot so nespečnost, depresija, težave s spominom, kronična utrujenost in sprememba osebnosti. Če pojemo preveč ogljikovih hidratov, pride do pomanjkanja vitamina B1 v našem telesu.
Raziskava najstnikov v ZDA je pokazala, da jim kar 60% primanjkuje železa, 57% vitamina A, 43% vitamina C, 39% vitamina B1, 30% proteinov in 16% riboflavina.

V New Yorku so opravili raziskavo na 1,1 milijona otrocih in opazovali ali ima lahko 1 multivitaminska tableta na dan (in odstranitev nekaterih prehranskih barvil) vpliv na CAT rezultate (test kognitivne sposobnosti). Prvo leto so dodali le vitamine in odstranili le nekaj prehranskih barvil, drugo leto so odstranili še nekaj barvil več, tretje leto niso spremenili ničesar in četrto leto odstranili še nekaj drugih prehranskih dodatkov (na sliki lahko vidite, kako so se rezultati v štirih letih izredno izboljšali).

Pomanjkanje vitaminov pa ne potrebuje biti izredno veliko – že zelo majhne spremembe imajo velik učinek.


Tucker et al je 1990 ugotovil, da pomanjkanje tiamina in riboflavina vpliva na slabše delovanje nevropsiholoških poti in spremeni EEG vzorce. Pri študiji na 260 odraslih, starosti nad 60 let so spoznali, da vitamin C, riboflavin, vitamin B12 in folna kislina vplivajo na učenje konceptov (angl. concept learning). Karoten se je izkazal za pomembnejšega kot vitamin A.

Alergije možganov


Mnogi mislijo, da se alergije na hrano pojavljajo le v obliki trebušnih krčev, kožnih izpuščajev itd., a to ne drži. Alergije so lahko povezane tudi z nevrološkimi učinki.
Ko uživaš hrano, na katero si alergičen, se na to hrano odzove imunski sistem. Intenziven odziv imunskega sistema se odvije tudi v možganih; tam se sprostijo toksične snovi, vključno z glutamatom, in to nato sproži nevrološko disfunkcijo.

Simptomi so: zaspanost, otopelost, izguba orientacije, paranoja, blodnje, halucinacije, razdražljivost, bes, napadi panike, kriminalno vedenje in celo epileptični napadi.
Ena od zanimivih bolezni, ki je povezana z možganskimi alergijami je shizofrenija. V eni raziskavi se je pokazalo, da je 88% shizofrenikov alergičnih na pšenico, 60% na mleko, 50% na koruzo in 100% na gliadin ali gluten. Ko so shizofrenike dali na dieto brez glutena, se je izkazalo, da so vsi ozdraveli – vse dokler niso užili hrane, ki je vsebovala gluten (takrat so spet postali shizofrenični).

Zanimivo je tudi to, da ljudje naravnost hrepenijo po hrani, na katero so alergični.

Podobno se dogaja pri otrocih, ki so jim prevečkrat vbrizgali cepiva (vodi v ADD, ADHD, avtizem itd.). Ko cepijo otroka, se ne aktivira le imunski sistem telesa, temveč tudi imunski sistem možganov, prav tako kot pri možganski alergiji, le da se ta pri cepljenju ne mora umiriti in to nato vodi v razvoj možganskih disfunkcij.

Mnogi ljudje, ki imajo alergije na živila, so pogosto tudi hipoglikemični.

Katera živila so alergogena? 

- kravje mleko
- pšenica
- koruza
- kava
- jajca
- krompir
- arašidi
- soja.

Maščobe

Prekomerno uživanje živalskih maščob negativno vpliva na delovanje možganov (slabše pomnjenje in priklic iz spomina).
Omega -3 maščobne kisline pa po drugi strani pomagajo zdraviti depresijo, izboljšajo spomin in lajšajo razmišljanje. Celo izboljšajo shizofrenijo.
Težava pri živalskih maščobah je, da se v njih nabirajo pesticidi, industrijske snovi in herbicidi.
Nizke ravni DHA v možganih so povezane z nasilnim vedenjem (alkohol znižuje raven DHA v možganih).
Svinec močno povečuje nasilno vedenje, samomorilnost in mladostniško delikventnost.

Kaj vse vpliva na naše možgane?


Dobro je jesti zdravo hrano.
- Pomembno je razmerje maščob omega-6:omega-3!
- Ogljikovi hidrati
- Beljakovine
- Sadje in zelenjava

Vnost antioksidantov:
- Vitamini
- Minerali
- Flavonoidi
- Thioli

Pomembno je ravnovesje hormonov:
- testosteron
- estrogen (če se ga nadomešča, naj bo naraven in ne sintetični!)
- ščitnični hormoni (obvezno spremljati, še posebej v nosečnosti, saj je pomembno za otrokovo zdravje).

Čim bolj zmanjšati strupe iz okolja:
- aluminij
- živo srebro
- svinec
- kadmij
- fluor
- mononatrijev glutamat
- aspartam
- pesticidi
- herbicidi
- industrijska topila
- prehranska barvila
- pretirano cepljenje.

torek

SLADKOR IN ZASVOJENOST

Povezave do te objave



Sladki greh
Kako je sladkor iz zdravila postal eden največjih sovražnikov zdravja

Tjaša Zajc  |  foto:  Uroš Abram  |  Mladina 45  |  8. 11. 2013

Skriti sladkor 1 kocka = 5 gramov Žlica namaza Nutella 17 g :

Skriti sladkor 1 kocka = 5 gramov Žlica namaza Nutella 17 g :

Konec 19. stoletja je ameriški farmacevt dr. John S. Pemberton v lekarni v Atlanti predstavil poseben sladki sirup. Zmešal ga je z vodo, v kateri je bil ogljikov dioksid, in novi proizvod je očaral vse, ki so ga poskusili. Pijača se je več let prodajala kot zdravilo za utrujenost. Depresijo. Odvisnost od morfija. Proizvodnja pa se je vsako leto povečevala. V resnici je kokakolina skrivnost preprosta. Je sladka.

Sladkor je bil še pred sto leti slabo dostopen in drag. Še posebej v Sloveniji, ki je bila izvzeta iz mednarodnih tokov trgovanja z njim, pravi etnologinja in zgodovinarka prehrane dr. Maja Godina Golija iz Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Vodilni v tekmi za največje proizvajalce sladkorja so bili Francozi, Angleži in Prusi, ker pa so ga do 19. stoletja v Evropo predvsem uvažali, so v želji po neodvisnosti od kolonij, iz katerih je sladkor oziroma sladkorni trs izhajal, podpirali raziskave, kako ga pridobivati še iz drugih rastlin. Ljudje so občasno za slajenje uporabljali med ali drevesne sokove oziroma sirupe. »Kaj več so si lahko privoščili le najvišji družbeni sloji. S sladkorjem se povezuje tudi iznajdba in razširitev rabe vilic, saj so bile te najprej namenjene za uživanje sladic z Orienta. Šele nato so se vilice širile kot pribor za uživanje tudi drugih jedi poleg slaščic,« omenja Godina Golijeva.

Skriti sladkor 1 kocka = 5 gramov: Tri Kinder čokoladice 19,8 g

Skriti sladkor 1 kocka = 5 gramov: Tri Kinder čokoladice 19,8 g

Kemijski postopek pridobivanja sladkorja iz sladkorne pese so z močno podporo pruskega cesarja Friderika Viljema III. leta 1799 odkrili nemški kemiki, večja prelomnica pa je sledila v Napoleonovem času. Takrat je Anglija prepovedala izvoz sladkorja v Francijo. Kmalu pa so Francozi odkrili način pridobivanja sladkorja iz sladkorne pese in začeli množično proizvodnjo. Kljub temu je bil pri nas sladkor še desetletja po tem redka in draga dobrina. Pred drugo svetovno vojno so ga zaradi visoke cene prodajali tudi v majhnih količinah, ponekod po zgolj 150 gramov. »Leta 1935 je cena kilograma sladkorja ustrezala petim uram dela mezdnega delavca, kar je tako, kot da bi danes zanj plačali 25 evrov. Zaradi te nedostopnosti se je dolgo promoviral kot izredno zdravo živilo, ki daje za delo potrebno energijo,« opisuje Godina Golijeva. Zato je dolgo veljal za izjemno primernega za odraščajoče otroke.

Skriti sladkor 1 kocka = 5 gramov: Pločevinka Coca cole 35 g

Skriti sladkor 1 kocka = 5 gramov: Pločevinka Coca cole 35 g

Skriti sladkor 1 kocka = 5 gramov: Sadni jogurt 29,5 g

Skriti sladkor 1 kocka = 5 gramov: Sadni jogurt 29,5 g

Skriti sladkor 1 kocka = 5: 100% jabolčni sok 19 g gramov:

Skriti sladkor 1 kocka = 5: 100% jabolčni sok 19 g gramov:

Eden današnjih vodilnih proizvajalcev sladkorja je francoska družba Sucres & Denrees. Na leto proizvede osem milijonov ton sladkorja, kar je količina, ki jo je 1,6 milijarde ljudi snedlo v začetku 20. stoletja. Sto let kasneje je prebivalcev planeta res štirikrat več, proizvodnja sladkorja pa je narasla za 2000 odstotkov – na 165 milijonov ton na leto. Po podatkih družbe Sucres & Denrees ga najmanj, in sicer osem kilogramov na človeka, porabijo v Bangladešu. Največ, 66 kilogramov na posameznika, pa v Izraelu. Povprečna poraba znaša 23 kilogramov na leto in narašča. Z njim povezane industrije pa porabo uspešno spodbujajo z oglaševanjem svojih izdelkov kot pojmov domačnosti, topline, ljubezni in prijateljstva. »Pri hrani že dolgo niso v ospredju zgolj fiziološke potrebe. Če bi bilo tako, bi odpadla celotna kultura postrežbe in priprave hrane, to pa bi pomenilo hud udarec za marsikatero industrijo,« pravi Godina Golijeva. Ferrero, proizvajalec čokoladnega namaza Nutella, kokosovih kroglic Raffaello in čokolad Kinder ter Ferrero Rocher, se je lani pohvalil z osemodstotno rastjo prihodkov, ki so znašali 7,8 milijarde evrov. Mondelez International, katerega blagovne znamke so Milka, Toblerone in Cadbury, je imel sedem milijard evrov prihodkov samo od čokolad.

Tako danes sladkor uživamo v neomejenih količinah. Na sladke jedi so vezani pozitivni spomini iz otroštva, na dom in domače, predvsem pa na praznično kuhinjo. Pozitivna občutja so posledica tega, da sladkor, podobno kot nikotin, alkohol, spolnost ali droge, aktivira center za ugodje v možganih, potrjuje nevrolog Blaž Koritnik. Slaščice ali čokolada so za nekatere vsak dan dostopno sredstvo za tolažbo ali nagrajevanje. Količina in izbira hrane sta danes večji kot kadarkoli v zgodovini. Zato se hrana cení in ostaja eno redkih področij posameznikove navidezne svobode in avtonomnosti. »Ljudje pogosto ne upoštevajo priporočil zdravnikov in nutricionistov, ker je to edino področje, kjer si tudi mali človek lahko privošči svobodo. Morda si ne more privoščiti velikega, dragega stanovanja, pri hrani pa mu je dosegljivo marsikaj. Če ne kupi drage bonboniere, bo dovolj dobra malo cenejša,« meni Godina Golijeva.

    Pred sto leti je 1,6 milijarde ljudi na leto porabilo osem milijonov ton sladkorja. Danes je prebivalcev res štirikrat več, proizvodnja sladkorja pa je narasla za 2000 odstotkov.

Sredi 19. stoletja je bil eden redkih opaženih negativnih učinkov sladkorja karies, danes pa sladko življenje povzroča veliko več zdravstvenih težav. V povezavi s hitro pripravljeno hrano in pomanjkanjem gibanja pomembno prispeva k naraščanju čezmerne telesne teže in nastanku sladkorne bolezni. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je imelo leta 2008 čezmerno telesno težo 1,4 milijarde ljudi. Sladkorno bolezen ima okoli 347 milijonov ljudi, med njimi pa je 90 odstotkov tistih z diabetesom tipa dve, ki nastane zaradi debelosti in telesne nedejavnosti. Leta 2010 je zaradi sladkorne bolezni in z njo povezanega zvišanega krvnega sladkorja umrlo 3,4 milijona ljudi. Število smrti zaradi diabetesa naj bi se po projekcijah SZO v prihodnjih desetih letih povečalo za 50 odstotkov, do leta 2030 pa naj bi postal sedmi na lestvici najpogostejših vzrokov smrti. Čeprav je danes vodilni razlog za številne zdravstvene težave – med drugim je najpogostejši vzrok za slepoto, amputacijo in odpoved ledvic –, to ni dovolj močna spodbuda za bolj zdravo življenje in omejevanje.

Vodja oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki v Ljubljani prof. dr. Tadej Battelino debelost označuje za velik družbeni problem in predvsem bolezen revnih. Ti navadno kupujejo slabo, najcenejšo hrano: pripravljena pakirana peciva, v katerih ni tako rekoč nobenih vitaminov ali beljakovin, predvsem pa so v njih enostavni ogljikovi hidrati, škodljive maščobe in sladkor. So tudi največji porabniki sladkih pijač, ki dokazano prispevajo k naraščanju debelosti, saj jih telo ne zaznava kot dodatno energijo. »Tako ste lahko po dveh, treh kozarcih sadnega soka ali sladke pijače, čeprav v telo vnesete od 200 do 400 kalorij, kar je petina energije, potrebne na dan, še vedno lačni,« pravi Battelino in kot eno večjih napak, ki jih delajo ljudje, navaja pitje regeneracijskih napitkov po telovadbi. »Ko zdravniki govorijo o potrebah telesa po fizični aktivnosti, se njihovi nasveti navadno nanašajo na vrhunske športnike. Če nekdo preteče pet kilometrov, po teku ne potrebuje drugega kot vodo. Sploh, če želi izgubiti telesno težo.«

Po izračunih SZO naj bi bila še dopustna dnevna količina sladkorja okoli deset odstotkov energije, ki je na dan potrebuje telo. To je 180 do 200 kalorij oziroma okoli 50 gramov (10 kock ali vrečk sladkorja, kakršne dobimo h kavi) sladkorja. Toliko sladkorja pa vsebuje ena sama pollitrska plastenka katerega izmed priljubljenih sladkih napitkov, od sadnih sokov do gaziranih pijač. Težava z njimi ni le, da imajo preveč kalorij, temveč so slajene s fruktozno-glukoznim sirupom, ki se v telesu presnavlja drugače kot navaden sladkor. Na to je leta 2009 z javnim predavanjem, ki je zbudilo veliko pozornosti, opozoril ameriški pediater in endokrinolog s Kalifornijske univerze v San Franciscu, dr. Robert Lustig. Za razliko od namiznega sladkorja – saharoze, ki je sestavljena iz 50 odstotkov glukoze in 50 odstotkov fruktoze, v fruktozno-glukoznem sirupu prevladuje fruktoza. Ta pa se, kot opozarja Lustig, presnavlja le v jetrih, kjer je predelana v sečno kislino in maščobe. Zato ima pretirano uživanje fruktoze enak učinek kot zelo mastna hrana. Človeka poredi. Fruktoza tudi ne zavira leptina – hormona za uravnavanje lakote, zato pri pitju sladkih pijač ne čutimo, kdaj je sladkorja že občutno preveč. Pri Coca-Coli so našli še dodatno rešitev za spodbujanje porabe: v pijačo dodajajo sol, zato se človek z njo tako rekoč nikoli ne odžeja. In ko so jetra preobremenjena, ledvicam povečane količine sečne kisline ne uspe dovolj hitro izločiti iz telesa. Poveča se nevarnost za razvoj putike, visokega krvnega tlaka in še česa. Zato je Lustig pred leti sladkor označil za toksičen.

Skriti sladkor 1 kocka = 5 gramov: Paradižnikova omaka 22 g

Skriti sladkor 1 kocka = 5 gramov: Paradižnikova omaka 22 g

Skriti sladkor 1 kocka = 5 gramov: Trije polnozrnati piškoti 5,1 g

Skriti sladkor 1 kocka = 5 gramov: Trije polnozrnati piškoti 5,1 g

Dr. Battelino se s tem ne strinja povsem: »Če bi bila fruktoza v običajnih odmerkih toksična, bi bila prepovedana. Da pa je sladkor za telo škodljiv, ni dvoma.« Izjema je sadje. »Tolerirana oblika sladkorja je močno odvisna od tega, v kakšni obliki se konzumira. Če je vmešan v hrano, se absorbira počasneje. V sadju ga je omejena količina, poleg njega so v njem tudi vlaknine, ki upočasnijo absorpcijo,« pravi Battelino. Prepričan je, da se za osveščanje ljudi naredi premalo: »V normalnih državah ministrstva prevzamejo regulatorno vlogo, kar zadeva informacije o hrani. Informacije, ki so plačane, prepovedo. Hrano, ki je škodljiva, obdavčijo. Ker pa temu nasprotuje industrija, se pri nas nič ne spremeni.«

    Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je imelo leta 2008 čezmerno telesno težo 1,4 milijarde ljudi. Sladkorno bolezen ima okoli 347 milijonov ljudi.

Največji ameriški proizvajalec sladkih pijač Coca-Cola ima danes po vsem svetu že več kot 3500 blagovnih znamk. Lani je bil njegov letni prihodek dobrih 35 milijard evrov, kar je malo več kot znaša slovenski BDP. Od tega je bilo za 13,5 milijarde evrov dobička; ta vsako leto raste. Tudi Pepsico, h kateremu spadajo Starbucks, Gatorade in Pepsi, je imel lani 24 milijard evrov prihodkov zgolj od sladkih pijač. Najpogostejši uživalci teh so otroci. Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem okolju iz leta 2010 je pokazala, da v Sloveniji dve tretjini mladostnikov redno uživata sladke pijače in sladkarije. Avtomati s hrano in pijačo so sicer v šolah že nekaj let prepovedani, ostajajo pa na fakultetah, v poslovnih stavbah, bolnišnicah, tudi na Pediatrični kliniki v Ljubljani, kjer so pogosto edina ponudba hrane, ki je med delovnim časom, ko imajo zaposleni zelo nabit urnik, na dosegu roke. »Sem predstojnik oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, kjer se borimo proti pretirani rabi sladkorja, pa pred našimi vrati stoji aparat s celo paleto sladkih pijač. Proti temu ne morem storiti nič,« pravi Battelino.

Skriti sladkor 1 kocka = 5 gramov: Snickers 25,4 g

Skriti sladkor 1 kocka = 5 gramov: Snickers 25,4 g

Skriti sladkor 1 kocka = 5 gramov: Vrstica mlečne čokolade Milka 14,5 g

Skriti sladkor 1 kocka = 5 gramov: Vrstica mlečne čokolade Milka 14,5 g

petek

JAJCA IMAJO NAJBOLJŠI IZKORISTEK BELJAKOVIN

Povezave do te objave
JAJCA IMAJO NAJBOLJŠI IZKORISTEK BELJAKOVIN


Na našem planetu boste težko našli popolnejši koncentrat življenjsko pomembnih hranil kot jajca.
Konec koncev jajce vsebuje čisto vse informacije in hranila, ki so potrebna, da se iz njega razvije celoten piščanec, s kljunom in perjem vred. 

Eno veliko jajce zdrave, eko pašne kokoši načelno vsebuje:

77 kalorij, od tega 5 gramov visokokakovostnih maščob (esencialnih maščobnih kislin, vključno z omega 3) in 6 gramov visokokakovostnih beljakovin (vključno z vsemi esencialnimi aminokislinami).
Vitamine A, K, D, B12, riboflavin, pantonensko kislino, folno kislino, biotin in druge.
Velike količine mineralov, med drugim baker, jod, selen, fosfor, železo.
Obilico holina, ki je zelo pomemben za pravilno delovanje možganov in živčnega sistema.
Antioksidanta lutein and zeaksantin, ki sta ključna za oči.
Vsa ta hranila (z izjemo aminokislin v beljaku) se nahajajo v rumenjaku.

Vsebinska sestava jajca in jajčne lupine v smislu kakovosti in količin posamičnih hranil in antihranil je v veliki meri odvisna od življenjskega okolja in krme živali, ki je jajce znesla.

Najboljše aminokisline so na voljo v jajcih


Jajce je praktično popoln vir življenjsko pomembnih aminokislin, katerih biorazpoložljivost je odvisna od načina priprave.
Beljakovine, ki jih najdemo v večini živil, vključno z mesom, so nižje kakovosti kot beljakovine v jajcu, ki je glede na svojo velikost in težo najbolj uravnotežen in koncentriran vir esencialnih aminokislin.
Jajca so najboljši vir visokokakovostnih biorazpoložljivh esencialnih aminokislin in maščobnih kislin; izkoristek beljakovin je lahko kar do 94-odstoten.

V vsakem živilu zasledimo odsotnost ene ali dveh esencialnih aminokislin (omejevalni faktor). Telo lahko izkoristi beljakovine v nekem živilu samo tiste mere, do katere je v njem prisoten ta omejevalni faktor. Ker je v jajcu prisoten celoten spekter esencialnih aminokislin, imajo beljakovine v jajcu bistveno večjo biorazpoložljivost, kar pomeni boljši izkoristek.
Pozorno preučevanje učinkov jajčnih beljakovin na raven aminokislin v plazmi je pokazalo, da uživanje jajc (tako kot govejih zrezkov) dvigne raven lizina, valina, treonina in levcina na izredno visoko raven. Toda medsebojna razmerja drugih aminokilsin so v jajcu bolje uravnotežena kot v zrezkih. Tako na primer goveji zrezek poviša razmerje valina proti metioninu v plazmi na več kot 5:1, jajce pa samo na 4:1. Jajce je v smislu beljakovin torej bolje uravnoteženo, čeprav še vedno ne popolno. Zaenkrat je jajce po vsej verjetnosti še najboljši vir aminokislin iz hrane.

Za razliko od baterijske ali hlevske reje jajca eko pašne perutnine vsebujejo tudi veliko omega 3 DHA in EPA oziroma imajo idealno razmerje omega 3 proti omega 6. 

 Kaj moramo vedeti v zvezi z uživanjem jajc
Pravilno pripravljena jajca eko pašnih živali spadajo med najbolj dragoceno hrano na svetu. To velja za vse nutrigenomične profile®; razlike nastanejo zgolj pri viru (živali) in pri katerem obroku jih gre uživati.
Vsebinska sestava jajca in jajčne lupine v smislu kakovosti in količin posamičnih hranil in antihranil je v veliki meri odvisna od življenjskega okolja in krme živali, ki je jajce znesla.

Jajčni beljak: 

Jajčni beljak je odličen vir prvovrstnih bejakovin in riboflavina. Surov beljak vsebuje zaviralce tripsina, zato ga je pred uživanjem priporočljivo skuhati ali speči. Jajca (beljak in/ali rumenjak) se sicer lahko uporabljajo v pečenem in kuhanem pecivu, močnatih jedeh in v omletah. Uživanje koncentriranega beljaka na splošno ni priporočljivo v kombinaciji z drugimi beljakovinami živalskega ali rastlinskega izvora. Tudi kombinacije beljaka z žitaricami ali izdelki iz žit (n.pr. kruh) niso najbolj priporočljive, ker se encimi in prebavni sokovi, potrebni za prebavo teh dveh skupin živil, med sabo do neke mere nevtralizirajo.
Jajčni rumenjak: Rumenjak eko pašnih živali je najbolj dragocen vir maščob, kar jih poznamo, saj vsebuje čisto vse maščobne kisline, ki jih človek potrebuje. Vse maščobe v jajcu so zbrane v rumenjaku, v katerem med drugim najdemo tudi obilico beljakovin, železa, vitaminov A in D3, holina in fosforja.

Jajčni rumenjak

Rumenjak, ki se uživa samostojno (in ne na primer v pecivu), je užiten samo v tekočem stanju (najbolje surov), toda brez ovojnice. Podobno kot pri beljaku je namreč tudi ovojnica rumenjaka v surovem stanju neprebavljiva in jo je potrebno odstraniti in skuhati oziroma speči (n.pr. v pecivu ali skupaj z beljakom v omleti). Zakrknjen (pečen, trdo kuhan) rumenjak je neprebavljiv in v telesu povzroča vnetja, zaradi katerih so jetra prisiljena proizvajati velike količine holesterola, da zakrpa poškodovane celice.

Jajca in holesterol v krvi

V tekoči oz. nezakrknjeni obliki predstavlja jajčni rumenjak odličen vir maščobnih kislin (vključno z omega 3), ki so življenjskega pomena za pravilno delovanje organizma.
Meta analiza 17 študij ni pokazala niti najmanjše povezave med uživanjem jajc in boleznimi srca in ožilja. Ravno nasprotno: maščobe, ki jih vsebuje tekoč rumenjak, izboljšajo lipidni profil krvi: kot kažejo študije, objavljene tukaj, tukaj in tukaj, uživanje jajc dviga HDL in transformira LDL v neškodljivo obliko lipoproteinov.

V bistvu ne gre za to, da bi bila jajca škodljiva ali koristna sama po sebi, ampak za vrsto in obliko, v kateri jih zaužijemo.
Pri boleznih srca in ožilja, kot je arterioskleroza, gre za obstrukcijo srčnih arterij, ki so posledica maščobnih oblog (holesterola) v žilah. Holesterol, ki se veže s kalcijem, otrdi in tako bistveno zmanjša prožnost prizadetih žil. Nakopičene obloge posledično zmanjšajo volumen arterij, kar vodi v visok krvni pritisk in (pre)obremenitev srca.
Pri tem pa je potrebno vedeti, da je povišan holesterol v krvi zelo redko neposredna posledica zaužitih živalskih maščob (izjema je maščoba v homogeniziranem mleku, ki se zaradi razpršenosti na izredno majhne delce iz prebavil absorbira neposredno v kri). Običajno gre za holesterol, ki ga proizvedejo jetra, da zakrpajo poškodbe, ki jih na žilah naredijo živila, ki v telesu povzročajo vnetja: v prvi vrsti so to trans-maščobe (vključno z margarino vseh vrst), segreta polinenasičena olja rastlinskega izvora (n.pr. pri kuhanju ali peki), rastlinske maščobe z visoko vsebnostjo omega 6 (n.pr. sončnino, sojino, repično, palmovo olje; vsa olja iz žit), oksidiran holesterol (n.pr. zakrknjen rumenjak, pasterizirano mleko in mlečni izdelki), antihranila (predvsem v žitih, stročnicah, oreških in semenih), sladkor (v vseh oblikah, zlasti fruktoza), sadje z visoko vsebnostjo sladkorja (predvsem fruktoze), in najrazličnejša hrana, ki v telesu pri konkretnem nutrigenomičnem profilu® povzroča imunske reakcije (n.pr. z antigenom krvne skupine). Pri tem pa nikakor ne gre pozabiti tudi na okoljske toksine ter strupe, ki jih v telesu proizvajajo najrazličnejši mikroorganizmi, vključno s črevesno floro. Poleg tovrstnega stresa na telo sta pomembna tudi psihični in fizični stres (na čelu s pomanjkanjem ali slabo kakovostjo spanja). Vse oblike stresa vplivajo na delovanje žlez, organov in sistemov v telesu ter epigenetsko izraznost genov, kar predstavlja veliko obremenitev za imunski sistem. Na ta način so posreden ali neposreden povzročitelj vnetnih procesov, ki med drugim lahko vodijo tudi k boleznim srca in ožilja.
Dr. John Yudkin je pokazal, da sladkor in hitra hrana (z visoko vsebnostjo ogljikovih hidratov iz žit) dvigajo raven holesterola v krvi kljub nizki vsebnosti maščobe.

Kljub dolgoletni, praktično univerzalni anti-propagandi alopatske in alternativne medicine, uživanje jajc ni povezano s kardiovaskularnimi obolenji. Jajce oz. rumenjak v tekoči obliki zaradi visoke vsebnosti lecitina (ki razgrajuje maščobe v jajcu) in drugih hranil (ki delujejo protivnetno), kvečjemu zvišuje raven koristnih lipoproteinov visoke gostote (HDL) v krvi. Tudi oksidiran holesterol v jajcih v pecivu k celotni ravni problematičnih lipoproteinov nizke gostote (LDL) v krvi prispeva kvečjemu zanemarljiva 2 odstotka.

vir:nutrigenomika

ponedeljek

SLADKI ČOKOLADNI KUPČKI

Povezave do te objave

NADEVANI OHROVT Z MALO KALORIJAMI

Povezave do te objave

DOMAČE ENERGIJSKE PLOŠČICE

Povezave do te objave

DOMAČA PRESNA SLIVOVA TORTA

Povezave do te objave

DOMAČA PRESNA ČOKOLADA

Povezave do te objave
DANES SAMO ZA VAS

CIMET ZNIŽUJE KRVNI SLADKOR

Povezave do te objave

Zgodovina

Cimet je ena najstarejših začimb. Omenjena je v Bibliji, v starenm Egiptu so ga uporabljali kot dodatek k napitkom ter kot eno od sestavin za balzamiranje. V nekaterih obdobjih je bil tako zelo cenjen, da je bil dražji od zlata. Prve omembe cimeta na Kitajskem v knjigi o zdravilnih rastlinah segajo v 2700 pred Kristusom.

Glede na zahteve srednjeveške Evrope je cimet postal ena od prvih dobrin, ki so jih redno uvažali iz Bljižnega Vzhoda.

Zdravilne učinkovine

V cimetu so tri glavne zdravilne učinkovine: cimetov aldehid, cinamil acetat in cinamil alkohol. Poleg tega vsebuje še na desetino drugih hlapljivih snovi, ki mu dajejo značilen vonj.

Poleg tega je dve čajni žlički oziroma 4,5 g ( priporočeno kot maksimalna dnevna doza) vsebujejta:
&     mineral magnezij: 0,76 mg kar zadosti 38 % dnevnih potreb
&     mineral železo: 1,72 mg kar zadosti 10 % dnevnih potreb
&     mineral kalcij: 55,68mg kar zadosti 6 % dnevnih potreb
&     vlaknin: 2,48 mg kar zadosti 10 % dnevnih potreb
&     poleg tega vsebuje tudi nekaj vitamina C in K.

Učinkovit proti krvnim strdkom

Dobro raziskana sestavina v cometu - cimetov aldehid - preprečuje trombocitom, da bi povzročali krvne strdke v krvnem obtoku. Ta substanca namreč deluje inhibitorno na izločanje maščobne kisline (arahidonske maščobne kisline), ki se pri vnetjih izloča iz membran trombocitov. Posredno se s tem tudi zmanjša tvorjenje molekule tromboksan A2, ki je zadolžena za sporočanje vnetnih procesov v telesu.

Protivnetni učinki

Zaradi zaviralnega delovanja na arahidonsko maščobno kislino, cimet štejem tudi med protivnetna živila in lahko pomaga zmanjšati vnetja (na primer pri artritisu).

Anti mikrobni učinki

Že pred nekaj leti so znanstveniki tudi potrdili, da cimet preprečuje gnitje in živilom podaljša rok trajanja. Verjetno so ga tudi zato uporabljali v starem Egiptu kot eno od sestavin za balzamiranje trupel. Antimikrobne lastnosti cimeta so tako učinkovite, da bi lako to začimbo uporabljali namesto tradicionalnih prehrambenih konzervansov.

Poleg tega deluje cimet tudi protigljivično in pomaga pri zdravljenju Kandidoze.

Znižuje krvni sladkor

Cimet opazno izboljša zmožnost odziva na inzulin diabetikom tipa 2 in tako normalizira njihov nivo krvnega sladkorja. Raziskave v laboratorijih in na živalih so pokazale, da sestavine v cimetu stimulirajo receptorje za inzulin, poleg tega pa preprečujejo razvoj encima, ki receptorje onesposablja in torej povečajo celične zmožnosti izrabe glukoze. V času objave potekajo raziskave o ugodnih vplivih cimeta na ljudi. V zadnjih raziskavah Ameriške agronomske raziskovalne službe so ugotovili, da že slaba polovica čajne žličke cimeta dnevno zniža nivo krvnega sladkorja pri diabetikih tipa 2. V študijo so zajeli 60 pakistanskih prostovoljcev z diabetesom tipa 2, ki niso jemali inzulin. Razdelili so jih v 6 skupin. 40 dni so v skupinah 1, 2 in 3 prejemali po 1, 3 in 6 gramov cimeta dnevno, medtem, ko so v skupinah 4, 5, in 6 prejemali placebo. že najnižji odmerek cimeta (1 gram ustreza približno tretjini čajne žličke) je znižal nivo krvnega sladkorja za 20 %, sočasno so izmerili znižan holesterol in trigliceride. Po prenehanju uživanja cimeta je pričel naraščati nivo krvnega sladkorja. Nedavne raziskave na ljudeh, živalih in v laboratorijih preiskovale cimetov vpliv na izboljšanje aktivnosti inzulina in posledično na celično zmožnost absorpcije in izrabe glukoze iz krvi. �In vitro� in laboratorijske študije, ki jih je opravil Richard Anderson s kolegi z ameriškega raziskovalnega centra za prehrano ljudi, so razkrile novo razumevanje mehanizmov, s katerimi cimet povečuje aktivnost inzulina. V zadnjem članku te raziskovalne skupine v Journal of Agricultural and Food Chemistry, razkrijejo catehin/epikatehin oligomer, učinkovino v cimetu, ki do 20-krat poveča zmožnost izrabe glukoze. Nekateri znanstveniki so ob teh dejstvih postali pozorni na možne toksične učinke pri povečani porabi cimeta. Nove raziskave kažejo, da se večina potencialno toksičnih sestavin iz cimetove skorje nahaja v topnih lipidih, ki pa jih je zelo malo v vodnih raztopinah cimetovega ekstrakta, ki je namenjen povečanju inzulina. Decembra 2003 so v reviji Diabetes Research and Clinical Practice objavili cimetovega ugodnega vpliva na aktivnost inzulina v študijah z živalmi. Skupini podgan so tri tedne dodajali 300 mg cimeta na kg telesne mase in odkrili da so njihove mišice zmožne 17 % večje absorpcije krvnega sladkorja, kot podgane iz kontrolne skupine, ki niso prejemale cimeta. Istočasno objavljena študija v reviji Diabetes Care pokazala znižanje krvnega sladkorja, trigliceridov, LDL (slabega) holesterola in celotnega holesterola pri diabetikih tipa 2, ki so prejemali dnevno le en gram cimeta. Placebo kontrolirana študija je zajela 60 bolnikov z diabetesom 2: 30 moških in 30 žensk, med 44 in 58 letom, ki so jih razdelili v 6 skupin. V skupinah 1, 2 in 3 so prejemali dnevno po 1, 3 in 6 gramov cimeta, v skupinah 4, 5 in 6 pa 1, 3 in 6 gramov placeba. Po 40 dneh so v vseh treh skupinah, ki so jemale cimet, ugotovili znižanje krvnega sladkorja za 18-29 %, trigliceridov za 23-30 %, LDL holesterola za 7-27 % in skupnega holesterola za 12-26 %. Znanstvena ugotovitev raziskave: cimet v prehrani bolnikov z diabetesom 2 zmanjša faktorje tveganja, povezane z diabetesom in boleznimi srca in ožilja.

Kalcij in vlaknine izboljšajo zdravje debelega črevesa in varujejo pred boleznimi srca
Poleg vsebnosti enkratnih eteričnih olj, je cimet tudi odličen vir redkega mangana in zelo dober vir prehranskih vlaknin, železa in kalcija. Kombinacija kalcija in vlaknin v cimetu lahko pomembno pomaga pri preprečitvi različnih stanj. Kalcij in vlakna se vežejo na žolčne soli in jih pomagajo odstranjevati iz telesa. žolčne soli pogosto poškodujejo stene debelega črevesa, s sprotnim izločanjem pa se torej zmanjša nevarnost raka na debelem črevesu. Dodatni pozitivni učinek tega odstranjevanja je tvorba žolča iz holesterola. Ta proces zniža nivo visokega holesterola , kar lahko pomaga pri preprečitvi ateroskleroze in bolezni srca. Vlakna v cimetu lahko ljudem z neprijetnimi črevesnimi težavami olajšajo zaprtja ali driske.
Vir:http://www.most-si.com

četrtek

KOKOSOVA MAŠOBA JE KORISTNA

Povezave do te objave

KOKOSOVA MAŠČOBA JE KORISTNA

Kokosova maščoba vsebuje visok odstotek lavrinske kisline. Edini primerljivi vir te zdravilne snovi, ki dviguje imunsko odpornost telesa, je materino mleko.
Zaradi lavrinske kisline kokosova maščoba deluje proti virusom, zajedavcem, glivicam in bakterijam, pomaga uravnavati raven sladkorja v krvi in je koristna za diabetike.
Pospešuje presnovo in izgorevanje maščob v celicah ter pomaga zniževati raven holesterola v krvi. Prav tako je ena redkih maščob, ki pripomore k hujšanju.
Strokovnjaki priporočajo uživanje kokosove maščobe ljudem, ki imajo težave s kandido.

Še ena odličnost kokosove maščobe

Visoka točka dimljenj. Kokosova maščoba dobro prenaša segrevanje. Tudi pri zelo visokih temperaturah v njej ne nastajajo škodljive snovi. Prav zato je zelo primerna za cvrtje, pečenje in druge postopke, pri katerih hrano segrejemo na zelo visoke temperature.
V kuhinji večinoma uporabljamo kokosovo maščobo brez okusa, razen za pripravo sladic, ki jim kokosova nota pristaja.
Dodatek kokosove maščobe nam pomaga pri strjevanju krem ali namazov, ki jih pripravljamo presne. Pri sobni temperaturi je namreč trda, le na malce višji temperaturi pa se začne topiti in se spremeni v olje.
V tekoči obliki jo lahko dodamo v različne kolače, narejene iz umešanega testa.

HRANILNA VREDNOST surovega kokosovega mesa (na 100 g)

 

Energijska vrednost: 354 kcal
Beljakovine: 3 g
Ogljikovi hidrati:15 g
‒ od tega vlaknine: 9 g
Maščobe: 33 g
‒ od tega nasičene: 30 g
V tradicionalni medicini tropskih narodov se kokosovi izdelki že stoletja uporabljajo za številne zdravstvene namene: astmo, bronhitis, modrice, opekline, zaprtje, kašelj, vročino, gripo, gonorejo, prehlade, neredno in bolečo menstruacijo, ledvične kamne, podhranjenost, vnetja kože, otekline, sifilis, slabost, razdražen želodec, rane  in mnogo drugih. Danes pa kokos, predvsem kokosovo olje znanost povezuje z različnimi zdravilnimi lastnostmi:
  • pomaga pri virusnih, glivičnih in bakterijskih vnetjih,
  • zagotavlja hranljiv in hiter vir energije ter pospešuje presnovo,
  • izboljšuje prebavo in absorpcijo drugih hranil, vključno z vitamini, rudninami in aminokislinami,
  • izboljšuje izločanje inzulina in izrabo krvne glukoze,
  • izboljšuje prebavo in delovanje črevesja,
  • zmanjšuje vnetna stanja,
  • spodbuja celjenje in obnovo telesnih tkiv,
  • spodbuja delovanje in krepi imunski sistem,
  • po nekaterih podatkih pripomore k manjšemu tveganju za nastanek raka na dojkah in črevesju,
  • ščiti arterije pred poškodbami, ki povzročajo aterosklerozo,
  • uravnava razmerje slabega (LDL) in dobrega (HDL) holesterola,
  • deluje kot antioksidant,
  • izboljšuje izrabo maščobnih kislin in jih ščiti pred oksidacijo,
  • pomaga pri blaženju znakov kronične utrujenosti.
Uporaba v kuhinji: Kokos in izdelki iz kokosa so v kulinariki pravi zaklad, saj nudijo številne možnosti za pripravo raznovrstnih okusnih jedi. V tokratnih kuhinji vam predstavljamo tri recepte, pri katerih lahko uporabite različne kokosove izdelke.

ponedeljek

AMARANT JE BREZ GLUTENA IN BOGAT Z BELJAKOVINAMI

Povezave do te objave

 

 AMARANT KOT BOGATA BELJAKOVINSKA PRILOGA  

           

Indijci, Mehičani, Argentinci in nekateri drugi že dolgo dodobra poznajo izjemne lastnosti amaranta, na Zahodu pa zdravilne učinke tega žita ponovno odkrivamo šele dandanes. Amarant naj bi izviral iz Amerike in nato prešel v Azijo, v vsakem primeru pa je del človeške prehrane že zelo dolgo. V grščini beseda amarant pomeni »večni«, Azteki so mu pravili »hrana nesmrtnosti«, Indijci pa so ga hvalili kot »kraljevo žito«.

               
Teaser
Liste amaranta v kuhinji uporabljajo predvsem Indijci, ko pripravljajo kari in juhe; obstaja zelena, rdeča in dvobarvna vrsta. Njihov okus je podoben špinači, s tem da je vseeno nekoliko močnejši. Večina ljudi ima raje okus amaranta v primerjavi s špinačo, obenem pa je prvi tudi bolj hranilen (vsebuje več kalcija, železa, fosforja in vitaminov).
Homeopati in strokovnjaki ajurvede že dolgo poznajo zdravilne učinke amaranta (tako semen kot listov). Med glavne sodijo zaviranje diareje in pretiranega krvavenja. Predvsem listi pomagajo pri težavah, kot so ekcemi in akne, uporabljajo pa jih tudi za blaženje ustnih vnetji, zatečenih dlesni in bolečega grla. Vtiranje svežega soka listov v skalp, lasem pomaga obdržati svojo barvo in jih naredi mehke. Nekateri pravijo, da so listi učinkovita kurativa pri izgubljanju las. 
Samo seme amaranta oziroma žito je hranilno podobno kvinoji in miletu. V Indiji ga ponavadi pripravijo tako, da nastane neka vrsta pokovke iz amaranta, ki jo nato jejo predvsem za zajtrk in pri kuhanju sladic, ali pa tako, da ga zmeljejo v moko. 
Amarant vsebuje ogromno beljakovin in maščob - več kot pšenica. 6-10% žita je olje, ki ga sestavljajo predvsem poli-nenasičene maščobe (linolejska). Vsebuje tudi aminokislino lizin, ki v telesu pomaga pri obnovi tkiv in vzdrževanju zdravja. 
Glavno makrohranilo v amarantu so ogljikovi hidrati, zato je tudi izvrsten vir energije. Zaradi vseh teh esencialnih hranil in prijetno orehastega okusa in hrustljave teksture amarant vse bolj uporabljajo pri pripravi zdrave hrane in energijskih ploščic. 
Je lahko prebavljiv in brez glutena, kar pomeni, da je primeren tudi za dojenčke, otroke in starejše, ki jih pestijo takšne in drugačne tegobe.

vir:ekomagazin

četrtek

NORE PRESNE BUČKE S ČEBULO

Povezave do te objave

OKUSNE PRESNE BUČKE S ČEBULO


Ponev le toliko segrejemo, da na njej na hitro popražimo malo čebule. Predvsem zaradi tega, da izgubi tisti oster okus. Dodamo nasekljane bučke za par sekund, ter vse skupaj zelo na hitro premešamo, saj želimo, da bučke ohranijo vse svoje koristne sestavine.

Če smo vajeni, oz. če je potreba, bučke rahlo posolimo, sicer pustimo naravni okus, ki je čudovit, ko se ga navadimo, oz. jezik odvadimo od pretiravanja s soljo.

Božanska skleda se prileže kadarkoli. Ne le, da je zdrav obrok, temveč je tudi hitro pripravljen obrok. Idealen za vse ženske, ki se borijo z odvečnimi kilogrami ter odvečno vodo v telesu. Bučke imajo zelo nizke kalorične vrednosti, saj je njihova struktura pretežno iz vode.

Pa dober tek

NAJBOLJŠA SOLATA S SEMENI

Povezave do te objave

SOLATA S SEMENI

ZDRAVA IN BOŽANSKA SOLATA S SEMENI

Idej za pripravo najrazličnejših solat nam res ne sme primanjkovati. Samo odpiranje predalov nam lahko olajša pot do ideje o najboljši kombinaciji.

SESTAVINE:

Zelena solata
Korenje
Orehi domači
Sončnična semena
Olje olivno ali bučno
Vse količine sestavin - po želji

Kako je sončnično seme neverjetno okusno, ne vemo, dokler ga ne preizkusimo. Orehi pa zapolnijo okus ter nam nasitijo želodec, kar je posebej koristno za tiste, ki se bojijo, da bi ob takih solatah ostali lačni.

Bogat obrok z veliko vlakninami, beljakovinami ter zdravimi maščobami naj bo čim večkrat na našem večernem jedilniku.
Počasni grižljaji bodo nasitili naš želodček ter tako nenasitna čustva in možgane.

Pa dober tek :-)

ponedeljek

ZAKAJ SE REDIMO

Povezave do te objave

VZROKI ZA VISOKO TELESNO TEŽO


Zakaj se človek zredi? Kje so osnovni razlogi, da se kilogrami tako vztrajno nabirajo? Ko boste prebrali ta članek do konca, boste izvedeli, kakšno škodo si delate, ko po kosilu zaužijete še nekaj sladkega.
Vzroki za debelost - logični odgovori

Logični odgovori na vprašašanje, zakaj so nekateri ljudje debeli in se redijo, bi bili:
•Ker preveč jejo.
•Ker zaužijejo več kalorij, kot jih porabijo.
•Ker imajo tako genetsko zasnovo.

Resnica se skriva čisto nekje drugje.


Glukoza v krvi vpliva na nastanek telesnih maščob
Glukoza v krvi je glavni razlog za probleme s prekomerno telesno težo in nastanek telesnih maščob. Zakaj? 

Kaj je glukoza?

Glukoza je pravzaprav  gorivo, ki jo naše telo uporablja za delovanje. Nahaja se v krvnem obtoku, za svoj vir energije pa jo uporabljajo številni organi (možgani, srce, ledvice, mišice, ..). V krvnem obtoku je pri povprečnem človeku shranjeno 1 g glukoze na liter krvi.

Človeški organizem ta nivo v krvi ohranja iz treh različnih virov:
•z zunanjim vnosom živil (ogljikovi hidrati se preko prebave spremenijo v glukozo)
•telo proizvede glukozo iz maščobnih zalog v telesu
•telo proizvede glukozo iz glikogena, ki ga črpa iz jeter in mišic
•v skrajnem primeru telo proizvede glukozo iz telesnih beljakovin (beljakovine v mišicah - telo je samega sebe)

Vnos hrane

Ko s hrano vnesemo v telo ogljikove hidrate, se le ti med prebavo spremenijo v glukozo. Kri glukozo prenaša po krvnem obtoku, saj lahko le tako pride do organov. Višek glukoze telo spremeni v glikogen in ga shranjuje (v jetra, mišice). Ko torej zaužijemo ogljikove hidrate, se vrednost glukoze v krvi zviša (nad običajni nivo 1 g / liter krvi). Temu zvišanju pravimo hiperglikemija.

Za koliko se zviša vrednost glukoze?

Koliko se bo zvišala vrednost glukoze v krvi, je odvisno od samega živila. Živila z  nizkim glikemičnim indeksom povzročijo nizek dvig glukoze, tistega z višljim glikemičnim indeksom pa večjega.

Inzulin uravnava nivo glukoze


Kakor hitro presežemo normalno vrednost glukoze v krvi 1 g / l, se sproži v organizmu mehanizem, ki uravnava glukozo. Trebušna slinavka začne izločati hormon inzulin.
•Inzulin skuša vrednost glukoze zmanjšati na normalno vrednost. To stori s tem, da pošilja glukozo v tiste organe, ki jo potrebujejo.
•Druga lastnost inzulina je ta, da pomaga višek glukoze spravljati v maščobne zaloge.

Kako je debelost povezana z inzulinom?

S prehrano, ki vsebuje  visok glikemični indeks, pride do močne obremenitve trebušne slinavke in do izločanja večjih količin inzulina. In prav inzulin je glavni krivec za debelost.

Vse, dokler je v krvi prisoten inzulin, je v telesu blokiran encim lipaza, ki razgrajuje telesno maščobo. Zato inzulin maščobo skladišči - nalaga jo na boke, trebuh, stegna.

Inzulin redi - v krvi je prisoten tudi 4 ure!

Inzulin lahko ostane v krvi tudi do 4 ure ali več. Koliko ga trebušna slinavka izloči, je odvisno od količine in predvsem od sestave obroka (glikemični indeks ogljikovih hidratov). Njegova naloga je znana: vse dokler je krvi, pošilja sladkor in odvečno maščobo v celice in ju tam skladišči!

Past: maščobne jedi + hrana z visokim GI

Ko pojeste zrezek s krompirjem, je krompir razlog, da se začne izločati inzulin. Zaradi tega ne pride do izločanja encimov, ki bi maščobo razgradili. Maščoba se zato seli naravnost v vaše obloge okoli pasu in trebuha. Lahko si mislite, kaj naredite za svoje telo, ko obrok zaključite s slastno sladico. Prisotnost inzulina ste podaljšali še za uro ali dve.

Povsem druga zgodba je, kadar pojeste zrezek z zelenjavo (brez krompirja). Zelenjava ima nizek glikemični indeks (GI) in zato se v krvi sprosti zelo majhna količina inzulina. To omogoči, da se v krvi hitro aktivirajo encimi za razgradnjo maščob.


Več si lahko preberete na spodnjih povezavah:
Ste odvisni od sladkorja
Sladkor uničuje telo
Kaj je glikemični indeks
Je rjavi sladkor res bolj zdrav



nedelja

KAKO SE ZNEBITI GLIVIC

Povezave do te objave

KAKO SE ZNEBITI GLIVIC


Glivice so organizmi, ki se zaradi nepravilne prehrane preveč razmnožijo in zato spremenijo sestavo črevesne flore. Največji problem so strupi, ki jih glivice izločajo. Ti strupi so zelo strupeni, zato močno obremenjujejo jetra in druge organe za razstrupljanje. Glivice imajo rade toplo in vlažno okolje, za hrano pa potrebujejo sladkor. Tudi ogljikovi hidrati se pri presnovi spremenijo v sladkorje, zato moramo pri protiglivični dieti močno omejiti uživanje testenin, riža, žitaric in krompirja.

SIMPTOMI:
Glivice povzročajo različne vrste simptomov, najpogostejši so napihnjen trebuh, glavoboli, nihanje razpoloženja, napadi lakote in utrujenost. Ti simptomi nastanejo, če glivice ne dobijo dovolj hrane, ali pa zaradi strupov, ki jih glivice izločajo. To povzroča pravo odvisnost od sladkorja in ogljikovih hidratov, zato se lahko na začetku protiglivične diete pojavi abstinenčna kriza. Pomagamo si tako, da pijemo veliko kakovostne vode, lahko pa si tudi na začetku diete očistimo črevesje z grenko soljo (dobimo jo v lekarni). Če so simptomi med dieto preveč moteči, se sklistiramo.



Med izvajanjem protiglivične diete se vedno pojavi vprašanje, kaj jesti; najbolj problematični so zajtrki. Pri kosilu naj 75 odstotkov obroka sestavlja zelenjava, ostalo pa ogljikovi hidrati in/ali meso, ki ga lahko uživamo, če nismo zakisani. Za večerjo si skuhamo različne juhe in enolončnice, ali pa dušeno zelenjavo, nikakor pa ne smemo uživati surovih solat ali zelenjave (zvečer se slabo prebavijo, zato v črevesju nastane vretje). Za zajtrk lahko uživamo surovo ali kuhano zelenjavo, kislo sadje (v zmernih količinah), majhen kos kruha s prilogo ali namazom.

Vsi tisti, ki nimajo alergije na kravje mleko, si lahko jedilnik popestrijo z mlečnimi izdelki, dovoljeni pa so tudi izdelki iz ovčjega ali kozjega mleka.

Če dosledno upoštevamo protiglivično dieto, bomo po obrokih hitro lačni. Pomagamo si lahko tako, da jemo zelo mastno hrano. Uporabljamo samo visoko kakovostna rastlinska olja (hladno stisnjena, ekološka pridelana) in maslo. Takšna olja ne uporabljamo za pečenje in cvrenje, ampak jih polijemo po že skuhanem obroku, tik preden jih zaužijemo. Če nismo zelo zakisani, lahko uživamo manjše količine mesa (ne svinjine!), ki tudi bolj nasiti kot zelenjava.

Glivice so skoraj vedno povezane z zakisanostjo telesa, velja pa tudi obratno: v zakisanem okolju se glivice zelo rade razmnožujejo. Zato je potrebno pri zdravljenju glivic hkrati upoštevati tudi zakisanost oziroma uživati bazično hrano (to je vsa zelenjava).


ALI IMAM GLIVICE:
Simptomi, ki lahko kažejo na to, da imamo glivice:
vetrovi, mazavo blato, smrdeče blato, napihnjen trebuh, črevesni krči, težave z dihanjem (zaradi vetrov), srbenje v predelu danke;
slabo prenašanje alkohola;
utrujenost, depresivnost, nemoč v mišicah, glavoboli, revmatične bolečine, izpadanje las, psihični problemi, zmanjšan libido;
močna želja po uživanju sladkorja (in ogljikovih hidratov);
alergije, seneni nahod, astma;
ponavljajoči se prehladi, vnetja sinusov in mehurja.
glivična vnetja nožnice

Vir:Avita.si

četrtek

VZROKI ZA PREVISOKO TELESNO TEŽO

Povezave do te objave

Vzroki za previsoko telesno težo v odvisnosti od krvne skupine

•Zastrupljenost črevesja kot posledica prenizke ravni prebavnih sokov.

Gen krvne skupine zaradi svoje lokacije v človeškem genomu vpliva na bazalno raven prebavnih sokov in s tem na sposobnost prebave različnih živil, predvsem mesa, maščob in žit. Ob stalnem uživanju hrane, ki je za telo slabo prebavljiva ali toksična, se v prebavilih namnožijo bakterije gnitja in glivice, ki se hranijo s tovrstno hrano in jo razgrajujejo namesto prebavnih encimov. Raven želodčne kisline je na primer v veliki meri pogojena s krvno skupino. Ena glavnih nalog želodčne kisline je pospeševanje razgradnje beljakovin. Če je raven želodčne kisline prenizka, se ne izloča dovolj ustreznih prebavnih encimov. Posledično se beljakovine ne razgradijo v celoti in se zato nepopolno asimilirajo. Njihovi ostanki nato služijo kot hrana bakterijam gnitja.
Toksini, ki jih izločajo bakterije gnitja, poškodujejo sluznice, kar vodi v vnetja, degradacijo tkiv v prebavilih in povečano poroznost črevesja. Ko je škoda prevelika, preidejo v kri in se nato, če jih telo ni sposobno presnoviti in izločiti, akumulirajo v maščobnem tkivu. Posledica je med drugim tudi odvečna telesna teža.


•Zastrupljenost črevesja kot posledica delovanja lektinov.

Antigeni različnih krvnih skupin se različno odzivajo na antihranila v hrani, kot so na primer lektini. Glede na vašo krvno skupino lahko lektini v posamičnih živilih povzročajo motnje prebavnega procesa, vnetja slutnic in tkiv ter posledično degradacijo prebavnega trakta (kar vodi v zmanjšano sposobnost absorpcije hranil in učinkovitega izločanja blata), upočasnijo presnovo in zmanjšujejo učinkovitost izgorevanja kalorij, kompromitirajo proizvodnjo insulina in preprečujejo izgorevanje maščob v celicah, ter povzročijo hormonsko neravnovesje, zadrževanje vode v telesu, razna vnetja, ki nato sprožajo avtoimunske reakcije (n.pr. artritis), motnje v delovanju žlez z notranjim izločanjem in druge težave.
Nekateri lektini povzročajo motnje v delovanju encima tripsina in s tem zavirajo prebavo in absorpcijo beljakovin. Kronično zaprtje je med drugim povezano s preveliko populacijo bakterij gnitja in posledično proizvodnjo indolov.
 Mnogi lektini v hrani pospešujejo in spodbujajo pretirano proizvodnjo poliaminov, s katerimi skuša telo popraviti škodo na tkivih, ki je nastala kot posledica reakcij imunskega sistema na prisotnost posamični krvni skupini »sovražnih« lektinov. V tem smislu so zlasti problematični lektin v pšeničnih kalčkih (wheat germ agglutinin – WGA) in nekaterih stročnicah.
 Rezultat teh procesov so poškodbe sluznic in s tem vnetja, degradacija tkiv v prebavilih in povečana poroznost črevesja. Ko je škoda prevelika, toksini v prebavnem traktu začnejo prehajati v kri in se nato, če jih telo ni sposobno presnoviti in izločiti, akumulirajo v maščobnem tkivu. Posledica je med drugim tudi odvečna telesna teža.
•Vpliv lektinov na metabolizem. Nekateri lektini se pri posamičnih krvnih skupinah vežejo na maščobne celice in tam posnemajo insulin. Na ta način ne samo preprečujejo izgorevanje maščob, ampak dodatno povzročijo, da se vedno več energije pretvarja v maščobo in povsem po nepotrebnem shranjuje »za hude čase«. Med lektini, ki povzročajo, da telo kot mrhovinar išče vse presežne sladkorje/ogljikove hidrate in jih pretvarja v neželeno maščobo, spet najdemo lektin v pšeničnih kalčkih (WGA). Posledica tega je, da ne morete shujšati. Tudi v primeru, da telesu odtegnete hrano, telo namesto maščobnega tkiva pokuri mišice, medtem ko se odstotek maščobe v telesu samo povečuje.

 

NORMALNA TEŽA JE POSLEDICA URAVNOVEŠENEGA TELESA

Povezave do te objave

PROBLEM PREVISOKE TELESNE TEŽE


Problema previsoke telesne teže starodavni lovci niso poznali: zaužili so toliko goriva (hrane) in v taki obliki, kot so ga potrebovali in porabili. Dandanes je debelost eden največjih problemov sodobne industrializirane družbe.
Hujšanje se je sprevrglo v pravo obsedenost in mnogi se odločijo za spremembo prehrane prav v upanju, da bodo shujšali.Hujšanje ni cilj, ampak stranski učinek uravnovešanja organizma

Pomembno je, da se zavedate, da nobena oblika individualizirane prehrane, s prehrano po krvnih skupinah vred, ni specifično zasnovana za hujšanje, ampak za optimalno delovanje organizma. Izguba odvečne telesne teže je naravna posledica uravnovešenosti telesa. Kadar je prehrana prilagojena fiziologiji in trenutnemu stanju organizma, ima uživanje posamičnih živil za posledico pridobivanje ali izgubo telesne teže, pa čeprav ima povsem ista prehrana za nekoga z drugačnim nutrigenomičnim profilom® (krvno skupino, GenoTipom® in metaboličnim profilom) ravno nasproten učinek.
Glavni cilj posamezniku prilagojene prehrane je optimalno zdravje, zmogljivost in dobro počutje, in del tega je tudi ravnovesje in skladnost med višino, težo in obliko telesa
V tem smislu krvna skupina nastopa predvsem kot dejavnik prebavljivosti in presnove.
 
 

SOKOVI ZA BOLJŠE POČUTJE

Povezave do te objave

SOKOVI ZA BOLJŠE POČUTJE

 
Sokovi so eden izmed boljših načinov, da svoje telo oskrbimo z vsemi potrebnimi vitamini, rudninskimi snovmi in encimi, ki jih potrebujemo za zdravo življenje. Zelo učinkoviti so predvsem zato, ker se prebavijo že v nekaj minutah.
Pitje sokov se v alternativni medicini uporablja tudi kot oblika zdravljenja, saj se na ta način telo pravočasno znebi odpadnih snovi. Praviloma so sadni sokovi čistilci organizma, medtem ko zelenjavni sokovi telo zdravijo.
Za pripravo sokov boste potrebovali sokovnik ali pa električni mešalnik, odvisno od tega, ali želite čiste sokove ali bolj kašaste. Pomembno je poudariti, da ima največjo prehransko vrednost organsko pridelano sadje, najvišjo koncentracijo hranilnih snovi pa sadje in zelenjava na vrhuncu zrelosti ter ne povsem dozorela oziroma mlada zelenjava. Ko sok pripravite, ga morate nemudoma spiti; izjemoma ga lahko za kakšno uro shranite v hladilniku. V nasprotnem primeru bo sok izgubil vitamine, minerale in encime.
 
Več informacij o kakovostnih sokovnikih lahko pridobite na tej povezavi.
 
Za osnovo sadnih sokov vzemite sadje, ki ima dober okus ter dobro prehransko vrednost, kot so jabolka, grozdje, svež ananas, robide, granatno jabolko, borovnice in maline. Za zelenjavne napitke pa kot osnovo vzemite korenje, zeleno zelenjavo ali paradižnikov sok. Če pa boste pripravljali sadne ali zelenjavne napitke, za osnovo uporabite mleko. Sokove lahko tudi izboljšate z naravnimi sladili: primešajte jim namočene rozine, datlje, fige ali suhe slive ali pa prilijte malo ananasovega ali jabolčnega soka, ki prikrijeta na začetku neprijeten okus zelenjavnih sokov. Kot sladilo lahko uporabite tudi med ali javorjev sirup.
Sok zelene zelenjave (zelena solata, špinača, zelje …)
Ena izmed najpomembnejših značilnosti teh s klorofilom bogatih sokov je, da očiščujejo limfo, kri, medcelično tekočino ter posredno tudi črevesje in druge sisteme izločanja. Uživanje sokov zelene zelenjave povečuje število krvnih celic, razstruplja, lajša težave zaradi visoke vsebnosti sladkorja v krvi, izboljšuje prehodnost nosne votline, blaži vnetje grla, čisti in osvežuje črevesje, pospešuje celjenje ran, blaži simptome astme itd.
 

Korenčkov sok

Vsebuje  elemente, ki  ohranjajo notranje ravnovesje v našem telesu: natrij, kalij, kalcij, magnezij, železo, fosfor, žveplo in silicij ter vitamine A, B, C, D, E, G in K. Korenčkov sok povečuje tek in izboljšuje prebavo, izboljšuje zgradbo kosti in zob, je naravno topilo za čire in rakave tvorbe, varuje pred okužbami oči in grla, mandljev, sinusov in dihalnih organov nasploh.

Pesin sok

Spodbuja nastajanje rdečih krvničk in splošno izboljšuje kri. Pesa se odlikuje po ustreznem razmerju med natrijem in kalcijem. Še posebej koristna je kombinacija pesinega in korenčkovega soka, ki telo oskrbi z veliko količino fosforja in žvepla ter kalija, vsebuje pa tudi visoko raven vitamina A.

Jabolčni sok

V jabolkih, ki so dozorela na drevesih, se nakopičijo velike količine vitamina C, lupinica pa je  zelo bogata z nenasičenimi maščobnimi kislinami, magnezijem, karotinom in železom. Sveže stisnjen jabolčni sok znižuje krvni pritisk ter raven holesterola in maščob v krvi, krepi imunski sistem, uravnava količino sladkorja v krvi, krepi žile, čisti prebavila in krepi dlesni.

Paradižnikov sok

Je zelo dober čistilni napitek za vaš organizem, predvsem blagodejno pa deluje na jetra. Paradižnikov sok telo očisti strupov in ga poživi, saj ima veliko vsebnost vitamina C ter kalcija in kalija. Učinkovit je pri slabokrvnosti in okužbah.

Zelenjavno-sadni sok

2,5 kg breskev ali jabolk olupite in jih skuhajte v 1 l vode. 1,5 kg rdečega korenja očistite in narežite ter skuhajte v 0,5 l vode. Ko se ohladi, zmeljite z mešalnikom. Nato zavrite 7 l vode, dodajte 1 kg sladkorja in 7 dag citronske kisline ter zmleto sadje in zelenjavo. Vse skupaj dobro premešajte.

Domači pomarančni sok

Pomaranče (2) in limone (2) zmeljemo (tudi lupino) in vse skupaj s sladkorjem (1 kg), citronko (2 škatlici) in vodo (10 l) namakamo 1 dan ter nato precedimo. Lupina da soku barvo in okus, vendar greni, tako da lahko dodate samo pol lupine od obeh sadežev (eno olupljeno in eno neolupljeno pomarančo in limono). Namesto pomaranč lahko uporabimo tudi grenivke. Če želite, lahko sok tudi prekuhate. Pustite, da vre nekaj minut, ohladite in ustekleničite. Z vrenjem soku podaljšate rok trajanja.

Zelenjavno sadni napitek

1 rdeča in 1 zelena paprika, 1 paradižnik, 1 korenček, košček zelene in košček kolerabice, 1 mango, 1 breskev, 1 nektarina, malo peteršilja, limonska meta, kefir ali navadni jogurt brez maščobe. Tako zelenjavo kot sadje očistimo, olupimo in če je potrebno, razkoščičimo. Sadje, zelenjavo ter peteršilj in meto sesekljamo, prilijemo jogurt ali kefir, nalijemo v kozarce in okrasimo z lističi mete in peteršilja.
Viri: Bernard Jensen: Zdravljenje s sokovi: s pomočjo narave do boljšega zdravja in daljšega življenja.
Vir: filternet.si