TRANSLATE

četrtek

KAKO SE ZNEBITI KANDIDE

Povezave do te objave

Disbioza, okužbe in zastrupitve

Sovražne črevesne bakterije, kandida in drugi paraziti zahtevajo svojo hrano

Že Hipokrat je rekel: "Vse bolezni se začno v prebavilih." Kadar prehrana temelji na industrijsko pridelanih in pripravljenih živilih z visoko vsebnostjo ogljikovih hidratov, se v prebavilih postopoma namnožijo številne sovražne bakterije, glive in kvasovke, ki uspevajo ob tovrstni hrani. Vse to obremenjuje imunski sistem in posledica so različne okužbe in bolezni, za katere zdravniki tipično predpisujejo antibiotike. Na nesrečo pa antibiotiki poleg škodljivcev uničujejo tudi simbiotične bakterije v črevesju, in s tem dodatno povečujejo neravnovesje črevesne flore, kar vodi v dodatne, vedno večje zdravstvene težave.
Antibiotiki povečujejo apetit po hrani
  • Antibiotiki lahko trajno spremenijo človekov mikrobiom, kar obremenjuje imunski sistem in med drugim vodi v Chronovo bolezen, sindrom razdraženega črevesja, izgubo integritete prebavnega trakta ter posledične avtoimunske bolezni, alergije, celiakijo, toksičnost organizma in druga nevarna bolezenska stanja.
  • Antibiotiki lahko povzročijo motnje v izločanju grelina in leptina v želodcu, s čimer povečujejo apetit (grelin) in nalaganje maščobnih zalog (leptin).
  • Pri miših, ki so dobivale antibiotike (v podobnih količinah kor jih dajejo otrokom v primeru vnetja grla ali ušes) so zabeležili bistveno višjo raven telesne maščobe, ne glede na to, da so dobivale isto hrano kot prej.
Parazitska črevesna flora - kot n.pr. kvasovke, glive in bakterije gnitja - zahteva nenehen vnos škroba in sladkorja, kar vam sporoča tako, da s stimulacijo živčnih celic v prebavilih možganom signalizira "potrebo" po tovrstnih "hranilih". Bolj ko črevesnim parazitom odrekate njihovo najljubšo hrano, močnejše signale pošiljajo.
Znebite se (črevesnih) glivic
Glivice vstopijo v telo skozi pljuča, kožo, prebavni trakt in spolne organe. Naselijo se lahko praktično v vseh delih telesa; hitro se udomačijo in lahko v človekovem telesu preživijo neomejeno dolgo.
Okužbe z glivicami in zlasti črevesnimi glivicami so pogost povzročitelj marsikatere zdravstvene težave. Kar se na fizični ravni pogosto začne s prebavnimi motnjami, kot je na primer zaprtje, lahko sčasoma pripelje do poškodb prebavnih sluznic in celic, izgube integritete prebavnega trakta in cele vrste posledičnih bolezni, od vnetja sinusov pa do ledvičnih bolezni. Na psihični ravni je pogost spremljevalec tovrstnih okužb depresija, razdražljivost, živčnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, anksioznost in nizka sposobnost samoobvladovanja – od najrazličnejših čustvenih reakcij pa do nažiranja s hrano. S svojimi izločki, ki razžirajo prebavila in povzročajo nenehno draženje živčnih končičev v prebavilih in s tem motnje v delovanju celotnega živčnega sistema, vas lahko lahko črevesne glivice dobesedno spravijo ob pamet.
Glivice sprožajo alergične reakcije, povzročajo lokalne ali sistemske okužbe, spodbujajo vnetja (vključno s posledičnimi bolezni srca in ožilja), zastrupljajo telo z mikotoksini, ki zmanjšujejo obrambno spodobnost organizma in so dejavnik razvoja nekaterih rakavih obolenj. Dolgotrajna izpostavljenost glivicam oslabi imunski sistem in tako omogoča razcvet najrazličnejših bolezni, med katerimi so dokazano
Za ugotavljanje prisotnosti glivic je najbolj uporabna diagnostika z bioresonanco.
Najbolj učinkovit način, da se znebite glivic, je, da jih izstradate. V praksi se je za najboljši pristop izkazala prehrana, ki ne spodbuja njihovega razvoja, in sočasna terapija z bioresonanco. Protiglivična dieta temelji na beljakovinah in maščobah živalskega izvora (sveže ribe, meso, jajca, kuhano maslo – vse pridobljeno od eko pašnih živali in skladno z vašim nutrigenomičnim profilom®) v kombinaciji z nekatero hrano rastlinskega izvora (zelenjava, oreški in semena razen pistacij in arašidov, olivno olje, surov česen, oregano, nageljnove žbice, cimet in nekatera druga zelišča in začimbe – vse skladno z vašim nutrigenomičnim profilom®). Hkrati je treba minimizirati vnos ogljikovih hidratov na splošno, kakor tudi živil, ki predstavljajo vir glivičnih okužb (žita, stročnice, sladkor, sadje, pistacije in arašidi, gobe, krompir, vsa industrijsko pripravljena hrana, kvas, kis).
Protiglivične učinke imajo med drugim tudi izvleček oljčnih listov, izvleček semen grenivke, zink; za zunanjo uporabo pride v poštev predvsem olje iz lupine citrusov, olje čajevca, soda bikarbona (slednja tudi za dovajanje raztopine s katetrom na prizadeta mesta). Med protiglivičnimi sredstvi na recept je lahko učinkovit predvsem Nystatin.
Če z vašemu nutrigenomičnemu profilu® in trenutnemu stanju organizma ustrezno prehrano, življenjskim slogom in zdravim (človeku lastnim, simbiotično usmerjenim) načinom razmišljanja v svojem telesu ustvarite glivicam, bakterijam gnitja, plesnim in podobnim parazitskim entitetam negostoljubno okolje, še preden se vam zmeša ali kako drugače resno zbolite, to bistveno zmanjša tveganje za razvoj bolezni. V primeru, da že imate resne zdravstvene težave, pa si lahko na ta način bistveno olajšate simptome in povečate možnosti ozdravitve. Kot pravi Dr Simoncini: "Cancer is a fungus."
Zlasti kvasovke in glivica kandida (Candida albicans) sprožajo izredno močno "potrebo" po sladkarijah, kruhu, testeninah, krompirju, sadju in podobnim virom enostavnih ogljikovih hidratov. Ne samo žita, sladkor in antibiotiki, ampak tudi hormonska kontracepcija spremeni pH telesa tako, da povečuje njegovo kislost in s tem ustvarja pogoje za razvoj abnormalne (parazitske) črevesne flore. Podoben učinek ima tudi preobremenitev s težkimi kovinami.

Težke kovine in drugi nevrotoksini

Kovine in težke kovine, kemikalije in številni xenobiotiki so nevrotoksini, kar dobesedno pomeni "strup za živce". Nevrotoksini povzročajo poškodbe in okvare živčnih celic, in s tem motnje v delovanju možganov in prenosu živčnih signalov po telesu. Na ta način lahko ne samo spodbujajo apetit in sprožajo tako "želje" po hrani, ampak tudi razvoj resnih zdravstvenih težav. Še več, že samo njihova prisotnost v telesu pobere ogromno energije na celični ravni
Nevrotoksini zaidejo v telo prek cepiv (živo srebro, aluminij), zobnih zalivk (živo srebro), medicinskih vsadkov – kostnih vijakov in ploščic, umetnih sklepov, kontracepcije (titan, jeklo, kobalt, baker...), kozmetike (svinec), industrijsko (ne-eko) pridelanih živil, rib, onesnaženega zraka, vode, prsti (industrijsko onesnaženje, namerna obdelava s toksini [n.pr. s pesticidi, fungicidi...], odlagališča odpadkov, geo-inženiring...), proizvodnih, predelovalnih in obdelovalnih procesov v industriji, in mnogih drugih, celo nekaterih povsem naravnih virov.
Če je z nevrotoksini obremenjeno telo nosečnice, lahko preidejo v zarodek in tako se otrok že rodi praktično zastrupljen. Tovrstne zastrupitve povzročajo motnje v razvoju možganov in živčenega sistema pri otrocih in s tem povezane posledice – od hiperaktivnosti in pomanjkanja koncentracije do resnih čustvenih motenj, od alergij in preobčutljivosti na hrano do izgube integritete prebavnega trakta in oslabljenega imunskega sistema, kar povečuje dovzetnost za celo vrsto sindromov in boleznskih stanj – od motenj v koordinaciji do nizkega inteligenčnega kvocienta in avtizma.
Raziskave kažejo, da vnos toksičnih snovi v telo povzroča tudi povečano nalaganje maščobe. Ta podatek ne preseneča, saj telo tipično imobilizira toksine tako, da jih shrani (izolira) v maščobnih celicah.
Če želimo stanje popraviti, moramo telo temeljito razstrupiti vseh težkih kovin in drugih (nevro)toksinov. Problem je v tem, da vsak poskus detoksifikacije sprosti toksične snovi v krvni in limfni obtok. Na ta način pridejo tovrstni strupi ponovno v stik z živčnim sistemom, kar povzroči akutno zastrupitev, ki jo lahko med drugim občutimo tudi kot veliko "željo" po ogljikovih hidratih.
V vsakem primeru je zelo priporočljivo, da tovrstno razstrupljanje izvajamo pod strokovnim nadzorom in zlasti pazimo, da ne preobremenimo jeter in ledvic.

Elektromagnetno (in drugo) sevanje ter tehnologije za (pre)programiranje možganov

Vedno bolj jasno postaja, da mikrovalovne pečice, električna napeljava in inštalacije, računalniki, mobilni telefoni, brezžični internet in tako naprej ustvarjajo elektromagnetno sevanje, ki povzroča aglutinacijo krvi in s tem zmanjšano sposobnost prenosa kisika in hranil v celice, kar vodi v utrujenost, depresijo, hormonske motnje in številna boleznska stanja. Pogosti simptomi vključujejo tudi nespečnost, razdražljivost, scefrane živce, zadrževanje vode v telesu, debelost, diabetes.
Elektromagnetno in drugo sevanje lahko vklaplja ali izklaplja posamične centre v možganih in moti vitalno komunikacijo med celicami, ki je podlaga vsem telesnim funkcijam, vključno z vzdrževanjem potrebne energije in naravnih mehanizmov hujšanja, kot so razstrupljanje, uravnovešanje ravni sladkorja v krvi in uravnavanje apetita. Motnje v prenašanju signalov v organizmu vodijo naravnost v "želje" po hrani.
Tudi nekatere valovne dolžine svetlobe in zvoka v zaznavnem in nezaznavnem spektru lahko povzročijo tovrstne motnje v delovanju živčnega sistema. To še zlasti velja, če ste jih deležni v obliki utripanja s specifično frekvenco. Tipičen primer je utripajoč televizijski ekran, ki možgane spravi v stanje, v katerem so zelo dovzetni za subliminalne (hipnotične) sugestije. Dovolj je, da se v vašem vidnem ali slišnem polju (lahko tudi povsem mimogrede) pojavi neka hrana ali pijača, ne da bi vi to sploh zavestno registrirali, in že vaša roka nezavedno poseže po piškotu na mizi ali pa vas noge kar same odnesejo do hladilnika.
In če je zadeva učinkovita pri psih, ste lahko prepričani, da ste analognim načinom tovrstne manipulacije izpostavljeni tudi vi - pa ne samo kot lastnik, ki kupuje (pre)drago "hrano" za svojega ljubljenčka.

Alergije

Že dolgo je znano, da človeku pogosto diši prav tista hrana, na katero je alergičen ali kako drugače preobčutljiv. Tovrstna hrana namreč v organizmu povzroči stres, na katerega se telo odzove z izločanjem endorfinov, ki učinkujejo kot morfij in na ta način ustvarijo občutek blaženosti v telesu! Človek se hitro znajde v začaranem krogu: v želji po (lažnem) boljšem počutju nenehno in v vedno večjih količinah uživa prav tisto hrano, ki je zanj problematična in mu uničuje telesno in duševno zdravje.
Prav zato je nujno ne samo diagnosticirati, ampak tudi odpraviti vse alergije na hrano (in po možnosti vse alergije sploh). V ta namen je po mojih izkušnjah daleč najboljša metoda bioresonanca.

Motilci hormonskega sistema in žlez z notranjim izločanjem

Motnje v delovanju hormonskega sistema so pogost vzrok "lakote" in "želja" po hrani.
Prehrana, ki vsebuje (pre)malo (nasičenih) maščob ali organizem, ki slabo presnavlja maščobe, lahko privede v pomanjkanje holesterola in v maščobi topnih vitaminov (A, D, E, K). Ti vitamini so nujno potrebni za zdravo delovanje imunskega sistema kakor tudi žlez z notranjim izločanjem, zlasti nadledvične žleze in žleze ščitnice.
Tudi nevrotoksini, kot na primer živo srebro, lahko povzročijo motnje v delovanju nadledvične žleze.
Šibka ali izčrpana nadledvična žleza lahko povzroči "željo" po sladkem oz. ogljikovih hidratih, in/ali slanem.
Velik problem v tem smislu so tudi motilci hormonskega sistema, ki jih med drugim najdemo v plastični embalaži za hrano (npr. bisfenoli (od BPA do BPS), ftalati, PCP-ji, POP-i, pesticidi) in izdelkih za nego telesa, pa tudi v pohištvu, stavbni opremi in raznih pripomočkih v industriji in gospodinjstvu: poleg "želje" po hrani (kar zlahka vodi v debelost in diabetes) so med drugim povezani tudi z neplodnostjo, astmo in hormonsko pogojenimi rakavimi obolenji.
Tudi nekateri farmacevtski preparati (n.pr. kortizoni) lahko tako iztirijo hormonski sistem, da človek zaradi lakote vstaja sredi noči in praktično izprazni hladilnik.
Nadalje so tu nano delci, ki iz krvi brez težav prehajajo tudi v možgane ter motijo njihovo delovanje, posredno pa tudi funkcije vseh organov v telesu, na povsem nepredvidljive načine. Nano delci so dandanes prisotni praktično povsod: od hrane do kozmetike in izdelkov za nego telesa, od pralnih praškov, odstranjevalcev madežev in detergentov pa do mehčalcev in osvežilcev zraka, od čistil v gospodinjstvu do izdelkov za nego avtomobila. Najdemo jih tudi v raznih obližih, farmacevtskih preparatih za zunanjo uporabo, in celo v oblačilih in obutvi.
Fizična aktivnost, ki ni skladna z vašim nutrigenomičnim profilom®, in/ali porušen cirkadijski ritem lahko prav tako povzročata motnje v stimulaciji živčenega in hormonskega sistema, in tem signalizacijo "potrebe" po določeni hrani.
Alergeni, kontaminanti in toksini v reciklirani "hrani"
Zelo zaskrbljujoč vir prikrite kontaminacije s toksini je tako imenovana reciklirana hrana. Gre za splošno uveljavljeno prakso, kjer industrija nek napačno označen, poškodovan, onesnažen ali celo okužen izdelek prepakira v potrošniku sprejemljivo obliko.
Praktično vsa živila je mogoče reciklirati. V slovenskih trgovinah je v tem smislu najbolj znan primer trajno mleko in izdelki iz trajnega mleka. Spremenjena sestava mleka, ki je posledica tovrstne obdelave, je za človeka neprebavljiva, povzroča motnje v presnovi kalcija, alergije, neplodnost in vrsto drugih zdravstvenih težav.
Eden najbolj hvaležnih izdelkov za prikrito reciklažo hrane je čokoladni sladoled, v katerega proizvajalci namešajo vse sorte neuspelih okusov drugih vrst sladoleda, s čimer se izognejo odpadu in dodatnim stroškom. Nič od tega seveda ni navedeno med sestavinami. In če ste slučajno alergični ali preobčutljivi na prisotne kontaminante, za prisotnost katerih sploh ne veste, potem boste s takim izdelkom imeli težave. Med slednje sodi tudi neustavljiva "želja" po hrani, zaradi katere boste takega (kontaminiranega) izdelka pojedli še več kot ponavadi – ne da bi vedeli, kaj jih je pravzaprav povzročilo.
Ko govorimo o reciklirani hrani, velja zlasti izpostaviti še en zelo pereč problem: plesen.
Najnovejše raziskave o vplivih plesni na človeka kažejo, da so njihovi mnogoteri toksični učinki močno podcenjeni. Na primer, plesen stahobotri proizvaja mikotoksine trihotecene, ki zavirajo sintezo beljakovin. Okuži vse organe, od glave pa do prstov na nogi. Nekateri mikotoksini, ki jih proizvajajo plesni, so pravzavprav precej bolj strupeni kot težke kovine, predvsem v smislu koncentracije. Ti mikotoskini vplivajo na več bioloških sistemov kot na primer pesticidi ali težke kovine. Ameriški zdravnik Dr Bigelsen celo pravi: "Rak JE plesen".
Nevrotoksini v plesni so za telo podobno uničujoči kot na primer težke kovine in toksične kemikalije; nadalje se plesni lahko naselijo v prebavilih in s tem povzročijo disbiozo. Kakor že rečeno, oboje v človeku vzbuja "željo" po hrani.
Kadar je neko živilo okuženo s plesnijo, je kontaminacija veliko večja, kot se zdi na prvi pogled. S tem, ko odrežemo vidni del plesni, nikakor ne odstranimo vsega. Toplotna obdelava morda uniči patulin (toksin v plesni, ki napada jabolka), vendar ne uniči drugih, temperaturno odpornih mikotoksinov, ki so posledica okužbe s plesnijo. In vendar industrija v lovu za dobičkom (seveda na račun potrošnikovega oziroma vašega zdravja) smatra, da je 15 odstotkov plesnivih sestavin povsem sprejemljiva količina za konzervirane omake, koncentrate, marmelade, sokove in podobno "hrano"! Več...
In če se v žitih, fižolu, oreških in semenih in podobnih živilh razpasejo žuželke z vsemi spremljevalnimi toksini ("urin" in "blato"), jih proizvajalci uničijo s sevanjem, kemikalijami in/ali presejejo, zmeljejo, prepakirajo in prodajo – bodisi neposredno potrošniku bodisi proizvajalcem industrijsko pripravljenih "obrokov", "prigrizkov", "priboljškov" in druge "hrane" – od klobas pa do energetskih ploščic.
Če se želite izogniti tovrstnim tveganjem, je rešitev zelo preprosta: ne uživajte nobene industrijsko pripravljene hrane! To velja tudi za pakirano narezano sadje in zelenjavo, saj je nedvomno pripravljeno iz gnilih in/ali plesnivih surovin. Za kako visok odstotek oporečnih sestavin gre v industrijsko pakirani in/ali pripravljeni "hrani", si lahko preberete v članku The FDA: Allowing Animal Parts, Excrement, Mold In Our Food. Zagotavljam vam, da se boste zgrozili. Če mislite, da to velja samo za ZDA, imate Dunning-Krugerjev sindrom.

Hrana kot droga

Ste se kdaj vprašali, zakaj se zdi, človeka nekatera hrana praktično zasvoji? Odgovor se glasi, da zato, ker je to dobesedno res.
Žita, mlečno, sladkor, sol, trans-maščobe, ostre začimbe povzročajo zasvojenost
[..] pri mnogih ljudeh uživanje pšenice (in drugih živil, ki vsebujejo gluten) povzroča dramatične spremembe v možganih; pri nekaterih izzove celo psihozo. V procesu prebave se namreč gluten razgradi v opoide, ki potem, ko vstopijo v krvni obtok, delujejo podobno kot morfij. Ko torej zaužijete na primer kruh ali testenine iz žit, ki vsebujejo gluten, s tem napolnite želodec, možgani pa dobijo dozo zelo močne droge. Več...
Nič čudnega, torej, če mnogi ljudje postanejo dobesedno odvisni od tovrstne "hrane"!
Podobno je z mlečnimi izdelki, ki vsebuejejo protein kazein. Tako kot gluten se namreč tudi kazein presnovi v morfiju podobne opoide.
Sladkor (tudi fruktoza), umetna sladila, sol, trans-maščobe, ostre začimbe, industrijsko predelana/pripravljena živila prav tako povzročajo zasvojenost.
[Najnovejše raziskave kažejo] da sirup z visoko vsebnostjo fruktoze, hidrogenizirane rastlinske maščobe, soja, pomfrit, brezalkoholne pijače z visokim glikemičnim indeksom, industrijsko pripravljeni polpeti iz mletega »mesa« ali soje, hrenovke, klobase, salame, pšenični kruh in tako naprej... [med drugim] ...programirajo človeške možgane – se pravi, spremenijo izraznost človekovih genov tako, da blokirajo center za zadovoljstvo. S tem dodatno povečujejo potrebo po sladkorju, soli in maščobi, kar vodi v vedno večjo potrošnjo tovrstne hrane in pravo zasvojenost, ki je povsem primerljiva z odvisnostjo od kokaina ali heroina. Več...
Kako pravzaprav ogljikovi hidrati oziroma sladkor zasvojijo človeka? Sladkor povzroči skokovito porast sladkorja v krvi in insulina ter kemikalij v možganih kot n.pr. beta-endorfinov in serotonina, kar vodi v motnje v delovanju hormonskega sistema.
Telo se na to odzove z regulacijskimi mehanizmi, ki skušajo stanje normalizirati, pri čemer tipično pride do prekompenzacije, ki povzroči novo "potrebo" po sladkorju. Še preden se zavemo, se znajdemo v začaranem krogu.
Zakaj je to pravzaprav problem?
Pretirana nihanja ravni sladkorja in insulina so povezana s številnimi bolezenskimi stanji, kot so * kardiovaskularne bolezni * rak * diabetes * avtoimunske bolezni * vnetja * disbioza, toksičnost prebavil in posledična izguba integritete prebavnega trakta * osteoporoza * utrujenost * glavobol in migrena * bolečine v sklepih * oslabljen imunski sistem * megla v možganih * PMS * nihanja v razploženju * vročinski oblivi * depresija * hiperaktivnost in pomanjkanje koncentracije * nagubanost kože in pospešeno staranje... in tako dalje v neskončnost.
Veliko simptomov pretiranega uživanja ogljikovih hidratov in sladkorja sovpada s simptomi preobčutljivosti na gluten.

Opoidi v hrani

Na začektu izvajanja nutrigenomičnega profila® imajo ljudje tipično največ težav z upoštevanjem priporočil glede (ne)uživanja žit in mlečnih izdelkov. Res je, da uveljavljenost in dostopnost tovrstne “hrane” v družbi človeku otežkoča delo, a to nikakor ni glavni razlog. Prav tako ne gre za vprašanje volje. Bistvo problematike je, da tovrstna živila vsebujejo opoide, ki človeka dobesedno zasvojijo – in to tako zelo, da se je lažje odvaditi heroina kot se odpovedati pizzi.
Največjo koncentracijo opoidov v hrani najdemo v žitih, ki vsebujejo gluten, ter v kravjem mleku in mlečnih izdelkih iz kravjega mleka. Problem je v tem, da imajo prav ta živila (se pravi živila, ki vsebujejo škrob/sladkor, gluten in kazein) na telo vsesplošno uničujoče učinke: med drugim povzročajo številne (avto)imunske reakcije, motnje v delovanju živčnega sistema in žlez z notranjim izločanjem. Posledice se sčasoma izrazijo v različnih kroničnih zdravstvenih stanjih, kot na primer bolezni srca in ožilja, odpornost na insulin, diabetes, debelost, alergije, celiakija, rak, degeneracija sklepov, Alzheimerjeva bolezen, če naštejemo samo nekaj primerov.
Čeprav ti negativni učinki niso nujno neposredno vezani na opoidne lastnosti problematičnih živil, se prav zaradi zasvojenosti z vsebovanimi opoidi tovrstna “hrana” uživa vsesplošno, vsakodnevno in v velikih količinah. Za katero hrano gre?
  • Mleko in mlečni izdelki vsebujejo različne oblike kazeina (odvisno od vrste krave – A1 ali A2 – oz. vrste živali, od katere je pridobljeno mleko) oz. različne kombinacije kazomorfinskih peptidov. Najbolj problematično je kravje mleko A1 in mlečni izdelki iz tovrstnega kravjega mleka.
Živila, s katerimi je mogoče zmanjšati zasvojenost s sladkorjem, žiti in mlečnimi izdelki:
  • Bio/Eko kava: kava (tudi brez kofeina) vsebuje kafestrol, ki se veže na receptorje opoidov v prebavilih, s čimer sprosti prebavila (kar ima odvajalni učinek pri zaprtju, ki ga povzroča zakrčenost). Na ta način kafestrol tudi blokira zasvojenost s hrano, ki vsebuje (ali se v končni fazi razgradi v) opoide (n.pr. gluten, kazein), in močno zmanjša dovzetnost za zasvojenost z žiti, mlečnimi izdelki in tudi s sladkorjem. [Priporočljivost uživanja kave je vezana na krvno skupino, metabolični profil, GenoTip, epigenetsko sposobnost razgradnje kofeina in trenutno stanje organizma.]
  • Beljakovine v mesu in ribah: ob encimski razgradnji mesa in rib nastanejo biogeni peptidi, ki se vežejo na receptorje opoidov in s tem blokirajo potrebo po nadaljnjem nažiranju [ter posledično tudi znižujejo krvni tlak. Priporočljivost uživanja mesa in rib eko pšnih živali (t.j. izbor, količina, pri katerem obroku) je vezana na krvno skupino (antigen, prebavni encimi), GenoTip, metabolični profil in trenutno stanje organizma].
  • Temna čokolada: epicatechin v temni čokoladi deluje preko δ-receptorja opoidov in s tem ščiti srce pred poškodbami, ki so posledica pomanjkanja kisika. [Blokator opiatov naloxon zmanjšuje željo po čokoladi, kar pomeni, da so pozitivni učinki čokolade vezani na njeno opoidno delovanje. Priporočljivost uživanja temne čokolade je vezana na GenoTip, vsebnost fitinov in trenutno stanje organizma.]
  • Mak: opij v maku sprošča organizem in deluje uspavalno. [Priporočljivost uživanja maka je vezana predvsem na krvno skupino (antigen).]
  • Špinača: vsebuje dva opoidna peptida (rubiscolin-5 in –6). [Priporočljivost uživanja špinače je vezana na GenoTip, epigenetsko sposobnost razgradnje oksalatov v špinači in trenutno stanje organizma.]
Gornja priporočila je treba seveda upoštevati v kontekstu vašega nutrigenomičnega profila® in trenutnega stanja organizma.
Med nepogrešljiva orodja za odpravljanje zasvojenosti spada predvsem  EFT (in zlasti Turbo Tapping).
Redna, intenzivna kardiovaskularna vadba (v kontekstu vašega nutrigenomičnega profila® in trenutnega stanja organizma) močno zmanjša željo (»potrebo«) po sladkorju (zaradi dramatičnega padca ravni insulina, do katere pride po vadbi).

Zasvojenost kot posledica neustrezne (epigenetske) nastavitve izraznosti nekega gena ali kombinacije genov

Če uživate veliko ogljikovih hidratov, zlasti v obliki škroba (žitarice, krompir), sadja ali čistega sladkorja, to v telesu povzroči epigenetske spremembe: telo in možgani se prilagodijo tako, da namesto maščobe kot energijo začnejo uporabljati glukozo. Ko postane glukoza primarni vir energije, postane organizem dobesedno odvisen od sladkorja. Z drugimi besedami, telo vedno znova zahteva sladkor. Ta zasvojenost je lahko tako močna, da se človeku že po nekaj urah brez sladkorja začne mešati, kar tipično občuti kot "nujno potrebo" po (škrobni ali sladki) hrani, pa tudi v obliki raznih spremljevalnih pojavovm kot na primer migreno, nihanja v razpoloženju, napade slabosti, zaspanost in podobno.

Epigenetsko pogojena zasvojenost z lastnimi hormoni

Tako kot zasvojenost s sladkorjem tudi zasvojenost z lastnimi hormoni lahko nastopi kot posledica neustrezne (epigenetske) nastavitve izraznosti nekega gena ali kombinacije genov.
Čeprav se tega v glavnem ne zavedamo, za reševanje vsakdanjih problemov nujno potrebujemo hormone. Različni hormoni nam omogočajo različne odzive.
Uspešen beg ali boj v pereči situaciji je na primer mogoč samo ob zadostni količni adrenalina v krvi, medtem ko možgani za reševanje logičnih problemov potrebujejo hormon prolaktin. Brez ščitničnih hormonov ni ustvarjalnih rešitev, spolni hormoni pa človeku omogočajo potrebno flegmatičnost, ki mu omogoča, da se konstruktivno spopade s takimi nalogami, kot je na primer vzgoja otrok.
Težava je v tem, da so različni tipi organizma – nutrigenomični profili® – v osnovi epigenetsko programirani tako, da se na vse življenjske izzive odzivajo več ali manj enako. Namesto, da bi se možgani vedno znova prilagodili dani situaciji oziroma vrsti problema, skušajo problem najprej rešiti na "privzet" način. Drugače rečno, privzeti načini reševanja problemov na duševni ravni se na telesni ravni izražajo kot zasvojenost s hormonom ali hormoni, ki pogojujejo izbran pristop.
Tistemu, ki je programiran za iskanje ustvarjalnih rešitev, kar naprej sugerirajo uživanje ogljikovih hidratov, sladkorja in kofeina – se pravi vsega tistega, ki spodbuja proizvodnjo ščitničnega hormona, kar pa samo izčrpava žlezo ščitnico in organizem le še bolj spravlja iz ravnovesja, medtem ko problemi ostajajo nerešeni, raven energije vedno bolj kopni, celulit in kilogrami pa se kar kopičijo.
Po istem ključu tiste, ki so zasvojeni s prolaktinom, možgani silijo v povečano uživanje mleka in mlečnih izdelkov, pri čemer se izčrpava žleza hipofiza, človek pa postaja vse bolj podoben napihnjenemu balonu.
Zasvojenost s kortizolom ali adrenalinom lahko povzroči "željo" po kofeinu, alkoholu, slanem ali po kombinaciji soli in ogljikovih hidratov (n.pr. čips, smoki) – se pravi po hrani, ki stimulira nadledvično žlezo in pivski trebuh.
Tudi estrogen in testosteron lahko človeka zasvojita, kar se kaže kot neustavljiva "potreba" po mastni, mastno-škrobni, mastno-sladki in/ali močno začinjeni hrani, ki spodbuja prekomerno delovanje spolnih žlez (in do neke mere tudi nadledvične žleze) in razvoj "jahalnih hlač".
Tovrstno nažiranje pa seveda niti ne reši problema niti ne poteši človekove "lakote", ampak nasprotno povzroča vedno večji razkol med želenim in dejanskim stanjem, in s tem vedno večje duševne muke. To neravnovesje pa se kaže tudi navzven – in sicer v obliki vedno bolj zamaščenega, deformiranega telesa.

Arome, barvila, konzervansi in drugi "E-ji"

Arome, barvila, konzervansi in drugi "E-ji" v industrijsko pridelani in/ali pripravljeni hrani, pijači, kozmetiki, izdelkih za nego telesa, čistilih in številnih drugih proizvodih za uporabo v industriji in gospodinjstvu, povzročajo propadanje možganov in s tem celo vrsto vedenjskih in zdravstvenih motenj:
Kemikalije, kot so barvila, konzervansi, aromi in drugi "E-ji", lahko poškodujejo mehanizme prenosa živčnih signalov v možganih.
V to skupino kemikalij spadajo tudi MSG (ki se pogosto skriva pod drugimi imeni) in drugi ekcitotoksini (aspartam, L-cistein, sulfiti).
Redno uživanje "hrane", ki vsebuje sestavine, ki povzročajo nalaganje maščobe in s tem debelost v kombinaciji s pomanjkanjem telesne aktivnosti, je recept za katastrofo.
Znano je tudi, da proizvajalci v industrijsko pripravljeno "hrano" nemalokrat dodajajo kemikalije, ki v nič hudega slutečem potrošniku ustvarjajo in povečujejo "željo" po tovrstni "hrani". Piškoti, na primer, tipično vsebujejo motilce apetita, ki praktično garantirajo, da ne boste pojedli samo enega.
Namen? Povečanje prodaje in s tem dobička, seveda!
Seznam tovrstnih škodljivih kemikalij si lahko ogledate tukaj.

Zasvojenost kot posledica napačne vadbe

Tako kot napačna prehrana tudi napačen program vadbe povzroča naprezanje, utrujenost, željo po specifični hrani in (notranje in zunanje) neravnovesje.
Želja po neustrezni hrani, ki se pojavi po vadbi, je nedvoumen znak, da je izbrana fizična aktivnost za konkretno osebo napačna. Napačen program vadbe pa lahko povzroči tudi potrebo po vadbi sami. Osnovno pravilo je, da vadba človeka ne bi smela zasvojiti. Več...
Če vadba ni prilagojena posameznikovemu metaboličnemu profilu (ki je del nutrigenomičnega profila®), se bodo dejansko povečale potrebe po specifični hrani, ki v organizmu povzroča oz. povečuje neravnovesje in težave. To je prava nočna mora, ki pa je žal nekaj povsem običajnega.

Pomagajte telesu pravilno razlagati signale iz možganov
in reprogramirajte neustrezno kodirana sporočila

Resetirajte organizem in odpravite zasvojenosti

Za odpravljanje vsakršne zasvojenosti je neizogibno potrebno narediti temeljito razstrupljanje telesa in odpraviti vse alergije, intolerance in preobčutljivosti, ter nato vseskozi vzdrževati zdrave nastavitve genov s prehrano, vadbo in življenjskim slogom, skladno z vašim nutrigenomičnim profilom®.
V prvi vrsti je ključno, da se ogradite od nevarnih motilcev živčnega in hormonskega sistema ter drugih toksinov:
  • uživajte izključno eko pridelke in živila, pridobljena od eko pašnih živali, skladno z vašim nutrigenomičnim profilom® in trenutnim stanjem organizma;
  • opremite se z napravami, ki ščitijo pred elektromagnetnim sevanjem;
  • uporabljajte izključno vašemu nutrigenomičnemu profilu® in trenutnemu stanju organizma prijazno eko kozmetiko, izdelke za nego telesa, čistila, oblačila, embalažo, jedilni pribor in druge kuhinjske pripomočke, pohištvo, opremo in tako naprej;
  • izogibajte se cepivom;
  • izogibajte se farmacevtskim preparatom in zlasti oralnim antibiotikom;
  • po možnosti pri diagonstiki in zdravljenjuuporabljajte izključno naravne, neinvazivne pristope.
Enako pomembno je, da svojo dušo očistite škodljivih miselnih in čustvenih vzorcev, ki v organizmu vzdržujejo energetsko frekvenco odvisnosti v vseh njenih pojavnih oblikah, zaradi katere ste lahek plen parazitu, ki vam krade ustvarjalno in življenjsko energijo ter vas načrtno in namerno spravlja v stanje nizkofrekvenčnih čustev, kar posledično vodi v človcarstvo, bolezen, pospešeno staranje ter (pre)zgodnjo (in po možnosti še mučno) smrt. Učinkoviti metodi za tovrstno čiščenje in resetiranje organizma sta na primer SEM in EFT.
Vse to vam bo v končni fazi pomagalo zbrati potrebno energijo in poiskati način, da se popolnoma umaknete iz delovnega in bivalnega okolja, v katerem ste izpostavljeni obremenitvam s toksini na telesni in duševni ravni, in si ustvarite življenjski slog, ki je skladen tako z vašim duhovnim poslanstvom kot tudi z nutrigenomičnim profilom®.

Uživajte polnovredno, lahko prebavljivo hrano

Znebite se vse industrijsko pripravljene "hrane" in "priboljškov"! Tako imenovana "instant hrana", ki jo prodajajo v trgovini v pločevinkah, plastenkah, steklenih kozarcih, plastičnih vrečkah, in v kateri za povrh še mrgoli raznih E-jev, soli, trans-maščob in podobnih problematičnih sestavin, ni hrana, ampak droga.
Samo sveže pripravljena hrana je polnovredna hrana.
Prav tako iz svoje prehrane izločite sladkor, alkohol in sploh vsa živila, ki vsebujejo veliko ogljikovih hidratov. Omejite vnos stročnic, žit – tudi polnozrnatih! – škroba in sladkorja v vseh oblikah, vključno s fruktozo.
Polnozrnato ali polnovredno?
Polnozrnato še ne pomeni tudi polnovredno. Nasprotno – ravno obratno je res! Neoluščena, polnozrnata živila, otrobi in druge vlaknine ter presna prehrana mnogim povzroča najrazličnejše težave – od prebavnih motenj, preobčutljivosti in alergij pa do presnovnih motenj, debelosti, izgube mineralov in zmanjšane sposobnosti absorpcije vitaminov, kar vodi v podhranjenost in v končni fazi tudi v težke kronične bolezni. Več...
Kupujte – ali sami vzgojite – izključno eko in biodinamično kultivirane pridelke neposredno z njive, ki so zrasli in dozoreli na soncu in svežem zraku, v prsti, bogati s hranili, in jih v celoti pripravite in skuhajte sami.
Za optimalno prebavo in delovanje vašega organizma bi morali vso hrano izbirati skladno z vašo gensko zasnovo in trenutnim stanjem organizma (se pravi, upoštevati svoj nutrigenomični profil®, trenutno zdravje in počutje), in jo nato pripraviti in zaužiti tako, da jo telo kar najlažje prebavi ter kar se da učinkovito asimilira in uporabi vse, kar je v njej koristnega, brez nepotrebnih obremenitev in problematičnih reakcij organizma.
Poleg temeljitega žvečanja in pravilnega kombiniranja hrane so za optimalno prebavljivost in biorazpoložljivost hranil zelo uporabne tudi začimbe, zelišča in marinade.
Tudi pri mesu, ribah, jajcih, maslu in drugih mlečnih izdelkih je bistveno, da izvirajo izključno od eko pašnih živali. Vsi mlečni izdelki naj bodo iz surovega, se pravi nepasteriziranega in nehomogeniziranega mleka; pri tem velja izrecno poudariti, da je ustreznost in količino mlečnih izdelkov priporočljivo redno preverjati z bioresonanco.

Optimizirajte črevesno floro

Optimizacija črevesne flore je za zdravje in dobro počutje ključnega pomena.
Parazitska črevesna flora – torej kvasovke, gljive in bakterije gnitja – zahteva nenehen vnos škroba in sladkorja, kar vam sporoča tako, da s stimulacijo živčnih celic v prebavilih možganom signalizira "potrebo" po tovrstnih "hranilih". Bolj ko črevesnim parazitom odrekate njihovo najljubšo hrano, močnejše signale pošiljajo.
Zlasti kvasovke in glivica kandida (Candida albicans) sprožajo izredno močno "potrebo" po sladkarijah, kruhu, testeninah, krompirju, sadju in podobnim virom enostavnih ogljikovih hidratov.
Velik korak k vzpostavitvi zaželenega stanja v črevesju lahko naredite z uživanjem fermentirane zelenjave, pripravljene s pomočjo visokokakovostnih probiotičnih bakterij, ustreznih za vašo krvno skupino oziroma nutrigenomični profil® in trenutno stanje organizma, ob sočasnem izogibanju antibiotikom (kot zdravilo in v hrani) ter ogljikovim hidratom (predvsem iz žitaric in nekaterega sadja), sladkorju (v vseh oblikah) in toksinom, ki spodbujajo razvoj sovrežne črevesne flore. Človeku simbiotične bakterije, ki jih vnesemo v telo (predvsem s fermentirano zelenjavo), pomagajo pri prebavi človeku neprebavljivih vlaknin ter izboljšajo biorazpoložljivost in absorpcijo hranil.
Načelno boste v tem smislu imeli največ koristi od tistih živil (s seznama koristne in dovoljene hrane za vaš nutrigenomični profil®), ki so fermentirana s pomočjo bakterij (probiotikov), ki se prehranjujejo z antigenom vaše krvne skupine (n.pr. Polyflora O, A, B, AB). Take bakterije bodo namreč v vašem črevesju našle zase trajno ugodne pogoje in se bodo zato relativno lahko razmnožile.
Prevlada simbiotičnih bakterij v prebavilih izboljša prebavo, asimilacijo hranil in pospešuje razstrupljanje telesa. Večja ko je njihova številčnost, manj bo v vašem črevesju parazitskih bakterij gnitja, kvasovk, kandide, plesni in drugih toksičnih mikroorganizmov.
Ustreznost in doziranje probiotikov in fermentirane hrane v trenutnem stanju organizma je zelo smiselno preveriti z bioresnonanco.
Probiotiki, ki jih zaužijemo kot dopolnilo k prehrani, tipično nimajo tako pozitivnega učinka kot fermentirana hrana, pripravljena iz taistih probiotikov v kapsulah. Kljub temu, da pomagajo prebaviti obrok, pri katerem jih zaužijemo, pa raziskave kažejo, uživanje probiotikov v obliki dopolnil nima trajnega vpliva na strukturo črevesne flore.
Ker se ob odmiranju parazitske flore sproščajo toksini, ki lahko sprožajo "potrebe" po hrani, je priporočljivo, da tovrstno razstrupljanje čim bolj pospešite, na primer z enotedensko kuro s preparatom, kot je Oxypowder, uživate veliko vode in si po potrebi pomagate s tapkanjem ali masažo točke tragus.
V primeru nepopravljivo kompromitiranega (nesimbiotičnega) mikrobioma, kot je na primer okužba z bakterijo Clostridium difficile, se je v praksi kot edina uspešna terapija izkazala presaditev črevesne flore.
Ko že govorimo o fermentaciji, velja omeniti tudi, da lahko na ta način iz žitaric, stročnic, oreškov, semen in gomoljev dokaj učinkovito odstranimo nekatera antihranila, ki sicer zavirajo ali onemogočajo njihovo pravilno prebavo in presnovo. Med problematičnimi antihranili, ki se skrivajo predvsem v ovojnicah zrn in semen v naštetih živilih, najdemo na primer lektine in druge hemaglutinine, gluten, fitate, vlaknine, oksalate, tanine, zaviralce tripsina, zaviralce encimov, zaviralce proteaze, zaviralce alfa-amilaze in akilresorcinole. Več...

Uživajte uravnovešene obroke/prigrizke

Jejte manjše obroke, večkrat na dan.
Zelo pomembno je, da je vsebnost in vrsta (struktura, vir) ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob pri posamičnih obrokih in prigrizkih skladna s potrebami vašega organizma, kot so razvidne iz vašega nutrigenomičnega profila® in trenutnega stanja organizma.
Bodite pozorni tudi na svoj metabolični profil (ki je del vašega nutrigenomičnega profila®) – ne dovolite, da vaša dominantna žleza prevzame nadzor in vas spravi iz ravnovesja!

Uživajte zdrave maščobe

Maščobe (tako kot tudi beljakovine) predstavljajo stabilen vir energije za telo. Predvsem je pomembno, da uživate dovolj nasičenih maščob živalskega izvora (eko pašnih živali), saj le tako dobite celoten spekter vseh esencialnih maščobnih kislin, ki jih vaše telo nujno potrebuje za zdravo delovanje.
Zelo dober vir zdravih maščob za vse krvne skupine je surov jajčni rumenjak (iz jajc, pridobljenih od eko pašnih kokoši).
Za krvno skupino B in AB pridejo v poštev tudi nekateri fermentirani mlečni izdelki iz surovega (nepasteriziranega in nehomogeniziranega) mleka eko pašnih živali.
Seveda igra pri izbiri odločilno vlogo vaš nutrigenomični profil® in trenutno stanje organizma. Več o maščobah...

Uživajte dovolj beljakovin – pravočasno in pogosto

Vsak človeški organizem za pravilno in uravnovešeno delovanje potrebuje kakovostne beljakovine – vendar iz različnih virov – skladno z vašim nutrigenomičnim profilom® in trenutnim stanjem organizma.
Beljakovine (tako kot tudi maščobe) živalskega izvora predstavljajo stabilen vir energije za telo. Poleg kuhanega beljaka eko pašnih kokoši (ki je primeren za vse krvne skupine) je najpomembnejši vir beljakovin eko meso pašnih živali. Stročnice in druga živila rastlinskega izvora vsebujejo predvsem nefunkcionalne beljakovine, kot so n.pr. lektini, ki v telesu povzročajo številne težave. V splošnem je izkoristek beljakovin iz stročnic, žitaric, oreškov in semen ter podobne rastlinske hrane zelo slab; poleg tega beljakovine rastlinskega izvora ne vsebujejo celotnega spektra za človeka življenjsko pomembnih aminokislin. Prav zato tovrstna živila predstavljajo kvečjemu sekundaren vir beljakovin, pa še to predvsem za krvno skupino A in AB. Več o beljakovinah...

Ne dopustite, da pride tako daleč, da postanete lačni

Čeprav se zdi očitno, je naravnost presenetljivo, kako pogosto se človeku zgodi, da dopusti, da med dvema obrokoma preprosto mine preveč časa. Padec sladkorja v krvi lahko povzroči cel niz sprememb v razpoloženju, utrujenost in »željo« oz. »potrebo« po hrani, predvsem po ogljikovih hidratih.
Ne dopustite, da pride tako daleč, da postanete lačni.
Naslednjič, ko se počutite utrujene ali razdražljive, ali ko opazite pomanjkanje koncentracije, si najprej zastavite naslednje vprašanje:
Če je odgovor "ne", potem je zelo verjetno, da ste lačni – zato imejte vedno pri roki za vas zdrave prigrizke.
Če pa nasprotno ugotovite, da imate potrebo po hrani, ki je po vašem nutrigenomičnem profilu® (oz. specifično po metaboličnem profilu) označena kot hrana, ki se uživa "nikoli ali redko", potem je bolj verjetno, da gre za zavajajoče sporočilo možganov kot odziv na stres. V tem primeru si lahko pomagate s stimulacijo točke tragus ali s tapkanjem.

Zdravi prigrizki za nujne primere

Za primere, ko med posamičnimi obroki mine več ur, imejte vedno pri sebi visokobeljakovinsko energetsko ploščico z nizkim glikemičnim indeksom (skladno z vašim nutrigenomičnim profilom®), kot je na primer Unibar s češnjami in čokolado ali Unibar z mandlji in borovnicami.
Lakota vodi v povečano dovzetnost za programirana sporočila, ki se sprožijo, ko greste mimo slaščičarne: »Nujno rabim trojno kavo s smetano in sladoledom.«
Ploščice Unibar so slajene s sirupom agave, in vam ne bodo pretirano dvignile ravni sladkorja v krvi. Ker pa je glavna sestavina sirupa agave fruktoza, ki se v končni fazi presnovi v maščobo in pri tem tudi obremeni jetra, seveda tudi s fruktozo ne gre pretiravati. Dnevna količina zaužite fruktoze iz vseh virov ne sme presegati 25 gramov!

Lakota ali žeja?

Včasih želja po hrani pomeni, da organizmu primanjkuje tekočine. Že minimalna dehidracija organizma lahko povzroči utrujenost in drastično zmanjša vaše fizične zmogljivosti.
Če ste kljub rednim obrokom in prigrizkom še vedno lačni ali kar ne morete nehati segati po hrani, spijte kozarec tople, filtrirane in po možnosti revitalizirane vode, skodelico zelenega čaja ali antioksidacijskega čaja za vašo krvno skupino.
Če ne gre za žejo, ampak za preobilico zaužitih ogljikovih hidratov, zelo pomaga, če jezik dobro očistite z zobno ščetko, na katero ste nanesli ščepec sode bikarbone, in si nato usta dobro izplaknete z toplo raztopino sode bikarbone (noževa konica v pol kozarca tople vode).

Prigrizki pred/med vadbo in po vadbi, ki zadovoljijo potrebo telesa po ogljikovih hidratih, beljakovinah in maščobah

Kar zadeva vadbo, je (poleg vašega nutrigenomičnega profila® in trenutnega stanja organizma) zelo pomembno, da poskrbite za optimalno hidracijo telesa, kar dosežete s pitjem tople, prečiščene in revitalizirane vode – pa čeprav pristojni "strokovnjaki" v EU trdijo drugače.
Prigrizki pred/med vadbo naj vsebujejo ogljikove hidrate s srednjim in visokim glikemičnim indeksom, ki bodo poskrbeli za konstatno raven sladkorja v krvi. Odličen prigrizek v ta namen (zlasti, če gre za intenzivno ali dolgotrajno vadbo) so na primer zmiksani gozdni sadeži ali drugo sadje (skladno z vašim nutrigenomičnim profilom®), ki ste mu dodali mandljevo mleko in/ali mandljev pire ali žličko neprečiščenega, hladno stisnjega olja in proteinski prašek Problend za vašo krvno skupino (Problend O, A oziroma B/AB, kot je ustrezno). (Več zdravih prigrizkov za posamične krvne skupine je opisanih v nadaljevanju.)
Nasprotno pa naj prigrizki in obroki po vadbi temeljijo na (za vas) zdravih beljakovinah in maščobah (predvsem meso ali jajca, po možnosti v kombinaciji z neškrobno zelenjavo). Po vadbi namreč ni priporočljivo uživati živil, ki predstavljajo vire ogljikovih hidratov (n.pr. žitarice in vsi izdelki iz žit v vseh oblikah, sadje, med in druga sladila, sladkarije, in tako naprej). Tovrstna hrana se namreč v končni fazi razgradi v sladkor (glukozo in/ali fruktozo), ki se presnovi v maščobo in shrani v maščobne celice – kar je seveda v nasprotju s cilji vadbe in vašimi prizadevanji.

Prigrizki za posamične krvne skupine

Kot beljakovinski prigrizek si lahko kadarkoli omislite napitek iz mešanice Harmonie in proteinskega praška Problend (Problend O, A oz. B/AB, kot je ustrezno za vašo krvno skupino).
Poleg energetskih ploščic Unibar (Unibar s češnjami in čokolado ali Unibar z mandlji in borovnicami), ki so priporočljive za vse krvne skupine, so za posamične krvne skupine ustrezni naslednji specifični prigrizki.

Krvna skupina O

Rezina hladne (goveje) pečenke; jetrna pašteta; peščica bučnih semen*, orehov* ali mandljev; jajce (pripravljeno na katerikoli način).

Krvna skupina A

Krvna skupina B

Jajce (pripravljeno na katerikoli način); mleko, jogurt, kefir, kislo mleko, skuta, nekateri siri (brez plesni) – vse iz surovega (nepasteriziranega in nehomogeniziranega) eko mleka pašnih živali.

Krvna skupina AB

Rezina hladne (puranje) pečenke; mozzarella iz surovega (nepasteriziranega in nehomogeniziranega eko mleka pašnih živali); jajce (kuhan beljak, surov rumenjak); mandlji*, kikiriki*, kikirikijevo maslo*.
*Oreški, semena, stročnice in neoluščene žitarice vsebujejo veliko fitinske kisline, lektinov in drugih antihranil, ki jih je pred uživanjem treba obvezno čim bolj nevtralizirati, n.pr. s postopki namakanja/fermentacije v kislem sredstvu.

Vir: Nutrigenomika.info


KO SE HRANI NE MORETE UPRETI

Povezave do te objave

Ko se pojavi neustavljiva želja po hrani,
ki se ji ne morete upreti

Vsi poznamo tisto nenadno, neustavljivo »željo« ali »potrebo« po slani, sladki ali mastni hrani – ali kombinaciji slano/mastno (na primer čips, smoki, pomfrit) ali sladko/mastno (čokolada, piškoti, torte). To je lahko zlasti problematično, kadar se človek šele začenja prehranjevati skladno s svojo krvno skupino oz. nutrigenomičnim profilom®.
Tovrstne »želje« oz. »potrebe« so vsekakor lahko legitimna sporočila možganov, da organizem za uravnovešeno delovanje potrebuje določeno vrsto hrane, a situacija ni vedno tako preprosta.
Za uspešno obvladovanje apetita in ustrezno odzivanje na »želje« po hrani se je treba naučiti prisluhniti organizmu in razumeti njegove signale, ter predvsem razlikovati med čustvenimi potrebami po hrani in različnimi fiziološkimi sporočili telesa.
Sporočila možganov, ki jih začutimo kot željo po neki hrani, vedno nastopijo zaradi neravnovesja v organizmu, pri čemer pa so vzroki neravnovesja lahko zelo različni - od psihičnega (čustveno pogojenega) stresa do pomanjkanja nekega hranila do neustrezne črevesne flore do zastrupitve do zasvojenosti. Možgani preprosto sporočajo, da je nekaj narobe in vas pozivajo k ukrepom, ki naj bi v organizmu ponovno vzpostavili ravnovesje.
Takemu pozivu možganov se je tipično zelo težko upreti. Žal pa se neredko zgodi, da brez vaše kritične presoje diktat možganov ne samo ne prinese zaželenih rezultatov, ampak celo poveča nastalo neravnovesje, s čimer samo še poslabšuje s tem povezane negativne posledice - od slabega počutja in letargičnosti pa do debelosti in v končni fazi celo hudih kroničnih bolezni.
Že preprosto pomanjkanje esencialnih aminokislin lahko vpliva na razpoloženje in v človeku vzbuja neustavljivo željo po hrani: v tem primeru je na primer aminokislina DLPA (oblika fenilalanina) zelo učinkovita pri zatiranju apetita, kadar čutite, da potrebujete "nujen" prigrizek. Učinek je takojšenj in "lakota" vas mine v trenutku.
Kakšno olajšanje, ko človek ni več talec lažnih sugestij, ki prihajajo iz možganov, ampak jé samo takrat, ko je resnično lačen! Energetska raven se dvigne in mu s tem omogoči, da razmisli o tem, kako ga možgani vozijo, kakor se jim zdi. In se odloči, da bo zadevi prišel do dna.

Želja po hrani kot odziv na stres

Vsekakor je pristna lakota simptom pomanjkanja energije ali nekega hranila, se pravi, fizično pogojenega stresa na organizem. Toda tudi, kadar je čovek v bistvu sit in mu v tem smislu pravzaprav nič ne manjka, se lahko pojavi "lakota".
"Želja" po nekem živilu se lahko na primer sproži v odziv na čustveno pogojen stres, ki nima nobene zveze z dejanskimi potrebami po hranilnih snoveh: v človeku se zbudi želja po tolažilni hrani oz. tistih aromah in okusih, ki v možganih sprožijo procese, ki začasno utišajo sprožilec.
Vsaka izkušnja, ki je preveč intenzivna, da bi vaš organizem lahko opravil z njo brez negativnih posledic, preplavi vaše telo in obudi željo po tisti hrani, pijači, vadbi in raznih oblikah poživil, ki stimulirajo vašo dominantno žlezo. Več...
Tovrstne, čustveno pogojene »želje« oz. »potrebe« je mogoče zelo učinkovito obvladovati z uporabo EFT® (Emotional Freedom Technique) ali z masažo akupresurne točke tragus, ki jo najdete na ušesu:


Kadar pa to ne pomaga, je treba raziskati druge možne vzroke za neravnovesje v organizmu in s tem za stres, ki se maskira kot želja po določeni hrani.

Želja po hrani kot potreba po specifičnem hranilu

Pogosto so »želje« po nekem živilu sporočila, da organizem za uravnovešeno delovanje potrebuje specifično hranilo – signali, ki jih zaradi statike v naših okušalnih brbončicah ali stresnih sprožilcev napačno razlagamo.
Če telo spravite v stanje, v katerem ne zmore učinkovito asimilirati hranil ali je podhranjeno zaradi pomanjkanja ali slabe biorazpoložljivosti hranil v hrani, ki jo uživate, bo nenehno zahtevalo hrano, saj ne more preživeti brez ključnih vitaminov, mineralov, aminokislin in esencialnih maščobnih kislin.
Sodobna prehrana, ki jo skladno z uradno prehransko piramido uživa povprečen Slovenec, tipično vsebuje visoko število kalorij in motilcev apetita na eni strani, na drugi strani pa zelo malo tistih hranil, ki jih telo potrebuje za optimalno delovanje, ki zagotavlja zdravje in dobro počutje. Taka "hrana" poteši apetit zgolj trenutno, saj so možgani prisiljeni nenehno pošiljati signale, da telo strada.
Če vam na primeš diši sladoled, je to morda znak, da telo potrebuje maščobo iz za vas ustreznega, čistega vira - in ne sladoleda kot takega.
Zelo znan primer je tudi želja po pšeničnih testeninah ali kruhu - kjer gre morda samo za pomanjkanje prekursorja dopamina. Če imate krvno skupino O ali B, boste imeli v tem primeru neprimerno več koristi od (rednega uživanja) govedine!

Pomanjkanje esencialnih aminokislin

Aminokisline - osnovni gradniki beljakovin - so neizogibno potrebne za prenos živčnih signalov po telesu oziroma za delovanje osrednjega živčnega sistema. V ta namen organizem potrebuje vse esencialne aminokisline. Pomanjkanje beljakovin bodisi zaradi prehrane, ki ni skladna s posameznikovim nutrigenomičnim profilom® in trenutnim stanjem organizma (vključno z vegetarijansko ali vegansko prehrano) sčasoma privede do motenj, ki se lahko med drugim izrazijo kot želja po hrani, pomanjkanje koncentracije, anksioznost, depresija in druga psiho-fizična neravnovesja.
Pomanjkanje aminokisline L-triptofan na primer vodi v pomanjkanje serotonina (ki je človekov naravni antidepresiv), kar povzroča željo po ogljikovih hidratih (kot n.pr. sladkor, alkohol) ali drogah.
Tudi prenizka raven endorfinov (človekovih naravnih blažilcev bolečine, ki so trikrat močnejši od morfija) se lahko izraža kot potreba po "tolažilnih priboljških" v obliki hrane, drog ali alkohola. Tovrstne "želje" je mogoče vsaj začasno potešiti z aminokislino DLPA.
Če v organizmu primanjkije glutamina, to pomanjkanje tipično sproža »željo« po kruhu in testeninah, kar je zlasti kontraproduktivno za krvno skupino O in B. Glutamin je pomemben vir energije za živčni sistem. Če možgani ne dobijo dovolj glukoze, to pomanjkanje kompenzirajo s povečano presnovo glutamina, kar vodi v utrujenost in depresivnost. V možganih se glutamin pretvori v kislino, ki je edini alternativni vir glukoze za možgane in predstavlja priročen vir hrane za možgane za ljudi, ki imajo premalo sladkorja v krvi. Glutamin pomaga ublažiti »željo« po sladkem in simptome hipoglikemije, ki se pokažejo, kadar se raven sladkorja v krvi spusti prenizko.
Bogat vir glutamina so beljakovine tako živalskega kot tudi rastlinskega izvora. Tipična zahodna prehrana zagotavlja med 3,5 in 7 grami glutamina dnevno; več ga možgani sintetizirajo po potrebi. Kljub temu pa hud stres, kot na primer zahteven trening, nalezljive bolezni, operativni posegi, opekline in druge akutne travme trošijo zaloge glutamina, kar vodi v motnje v delovanju imunskega sistema, prebavne težave in izgubo mišičnega tkiva.
Uživanje aminokislin v obliki dopolnil k prehrani redko daje optimalne rezultate, zato se je bolj priporočljivo osredotočiti na uživanje hranil, ki telesu omogočajo, da iz njih neposredno dobi ali proizvede vse, kar v danem stanju potrebuje. Ustreznost in doziranje vseh dopolnil je treba redno preverjati, n.pr. z bioresonanco.

Pomanjkanje esencialnih maščobnih kislin iz nasičenih maščob živalskega izvora

Ljudje, ki uživajo (pre)malo (nasičenih) maščob, so tudi po obilnem obroku pogosto lačni. Nasičene maščobe so predpogoj za optimalno delovanje možganov in celotnega živčnega sistema, imunskega sistema in presnovnih funkcij. Poled tega nasičene maščobe ustvarjajo občutek sitosti in zadovoljstva.
Mastno je sladko
Za človeško telo je maščoba vir energije in užitka, saj hrani možgane in druge živčne celice, s čimer popravlja scefrane živce (kakor tudi vse druge poškodovane celice v telesu). Rezultat je večja umirjenost in uravnovešenost, ter boljše počutje.
Na drugi strani pa ogljikovi hidrati (ki jih okušalne brbončice zaznajo kot "sladko") razpadejo v snovi, ki zakisajo organizem in (kot kislina) razžirajo živčne (in druge) celice ter obremenjujejo imunski sistem. "Sladko" je torej v bistvu kislo!
Ko svojemu telesu nudite potrebno količino zdravih maščob, skladno z nutrigenomičnim profilom® in trenutnim stanjem organizma, telo v želodcu proizvede hormon leptin, ki možganom signalizira sitost.
Pomanjkanje maščob in bulimija
Človeški možgani so specifično zasnovani tako, da zaznajo vsebnost maščobe v hrani, in ustavijo uživanje hrane, ko zaužita maščoba doseže potrebno količino. Potreba telesa po maščobah je tako velika, da lahko redno uživanje hrane s prenizko vsebnostjo maščob sproži nenadzorovano nažiranje, kar vodi v prehranske motnje, kot je na primer bulimija.

Pomanjkanje vitamina B

Če se tako ali drugače ne prehranjujete skladno z vašim nutrigenomičnim profilom® in trenutnim stanjem organizma, potem imate v prebavnem sistemu obilico toksinov in ostankov neprebavljene hrane. V tem smislu so problematična tudi nefermentirana "polnovredna" žita, stročnice, oreški in semena ter nekateri gomolji, pa tudi z neprebavljivo celulozo (vlakninami) bogato sadje in zelenjava. Tradicionalni postopki namakanja oz. fermentacije namreč poskrbijo za odstranjevanje fitinov, lektinov in drugih antihranil, ter za razgradnjo vlaknin in s tem za lažjo prebavljivost. Nasprotno pa neprebavljiva in slabo prebavljena hrana v prebavilih ustvarja razmere za razmah človeku sovražne črevesne flore na eni strani in pomanjkanje simbiotičnih bakterij na drugi. Vse to otežuje proizvodnjo vitaminov B. Vitamin B6 je ključen za sintezo serotonina, ki v telesu skrbi za občutek sreče in zadovoljstva (deluje kot naravni antidepresiv). Prenizka raven vitamina B6 vodi v pomanjkanje serotonina, le-to pa v "željo" po ogljikovih hidratih v vseh njihovih oblikah, vključno s sladkorjem in alkoholom.

Disbioza, okužbe in zastrupitve

Sovražne črevesne bakterije, kandida in drugi paraziti zahtevajo svojo hrano

Že Hipokrat je rekel: "Vse bolezni se začno v prebavilih." Kadar prehrana temelji na industrijsko pridelanih in pripravljenih živilih z visoko vsebnostjo ogljikovih hidratov, se v prebavilih postopoma namnožijo številne sovražne bakterije, glive in kvasovke, ki uspevajo ob tovrstni hrani. Vse to obremenjuje imunski sistem in posledica so različne okužbe in bolezni, za katere zdravniki tipično predpisujejo antibiotike. Na nesrečo pa antibiotiki poleg škodljivcev uničujejo tudi simbiotične bakterije v črevesju, in s tem dodatno povečujejo neravnovesje črevesne flore, kar vodi v dodatne, vedno večje zdravstvene težave.
Antibiotiki povečujejo apetit po hrani
  • Antibiotiki lahko trajno spremenijo človekov mikrobiom, kar obremenjuje imunski sistem in med drugim vodi v Chronovo bolezen, sindrom razdraženega črevesja, izgubo integritete prebavnega trakta ter posledične avtoimunske bolezni, alergije, celiakijo, toksičnost organizma in druga nevarna bolezenska stanja.
  • Antibiotiki lahko povzročijo motnje v izločanju grelina in leptina v želodcu, s čimer povečujejo apetit (grelin) in nalaganje maščobnih zalog (leptin).
  • Pri miših, ki so dobivale antibiotike (v podobnih količinah kor jih dajejo otrokom v primeru vnetja grla ali ušes) so zabeležili bistveno višjo raven telesne maščobe, ne glede na to, da so dobivale isto hrano kot prej.
Parazitska črevesna flora - kot n.pr. kvasovke, glive in bakterije gnitja - zahteva nenehen vnos škroba in sladkorja, kar vam sporoča tako, da s stimulacijo živčnih celic v prebavilih možganom signalizira "potrebo" po tovrstnih "hranilih". Bolj ko črevesnim parazitom odrekate njihovo najljubšo hrano, močnejše signale pošiljajo.
Znebite se (črevesnih) glivic
Glivice vstopijo v telo skozi pljuča, kožo, prebavni trakt in spolne organe. Naselijo se lahko praktično v vseh delih telesa; hitro se udomačijo in lahko v človekovem telesu preživijo neomejeno dolgo.
Okužbe z glivicami in zlasti črevesnimi glivicami so pogost povzročitelj marsikatere zdravstvene težave. Kar se na fizični ravni pogosto začne s prebavnimi motnjami, kot je na primer zaprtje, lahko sčasoma pripelje do poškodb prebavnih sluznic in celic, izgube integritete prebavnega trakta in cele vrste posledičnih bolezni, od vnetja sinusov pa do ledvičnih bolezni. Na psihični ravni je pogost spremljevalec tovrstnih okužb depresija, razdražljivost, živčnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, anksioznost in nizka sposobnost samoobvladovanja – od najrazličnejših čustvenih reakcij pa do nažiranja s hrano. S svojimi izločki, ki razžirajo prebavila in povzročajo nenehno draženje živčnih končičev v prebavilih in s tem motnje v delovanju celotnega živčnega sistema, vas lahko lahko črevesne glivice dobesedno spravijo ob pamet.
Glivice sprožajo alergične reakcije, povzročajo lokalne ali sistemske okužbe, spodbujajo vnetja (vključno s posledičnimi bolezni srca in ožilja), zastrupljajo telo z mikotoksini, ki zmanjšujejo obrambno spodobnost organizma in so dejavnik razvoja nekaterih rakavih obolenj. Dolgotrajna izpostavljenost glivicam oslabi imunski sistem in tako omogoča razcvet najrazličnejših bolezni, med katerimi so dokazano
Za ugotavljanje prisotnosti glivic je najbolj uporabna diagnostika z bioresonanco.
Najbolj učinkovit način, da se znebite glivic, je, da jih izstradate. V praksi se je za najboljši pristop izkazala prehrana, ki ne spodbuja njihovega razvoja, in sočasna terapija z bioresonanco. Protiglivična dieta temelji na beljakovinah in maščobah živalskega izvora (sveže ribe, meso, jajca, kuhano maslo – vse pridobljeno od eko pašnih živali in skladno z vašim nutrigenomičnim profilom®) v kombinaciji z nekatero hrano rastlinskega izvora (zelenjava, oreški in semena razen pistacij in arašidov, olivno olje, surov česen, oregano, nageljnove žbice, cimet in nekatera druga zelišča in začimbe – vse skladno z vašim nutrigenomičnim profilom®). Hkrati je treba minimizirati vnos ogljikovih hidratov na splošno, kakor tudi živil, ki predstavljajo vir glivičnih okužb (žita, stročnice, sladkor, sadje, pistacije in arašidi, gobe, krompir, vsa industrijsko pripravljena hrana, kvas, kis).
Protiglivične učinke imajo med drugim tudi izvleček oljčnih listov, izvleček semen grenivke, zink; za zunanjo uporabo pride v poštev predvsem olje iz lupine citrusov, olje čajevca, soda bikarbona (slednja tudi za dovajanje raztopine s katetrom na prizadeta mesta). Med protiglivičnimi sredstvi na recept je lahko učinkovit predvsem Nystatin.
Če z vašemu nutrigenomičnemu profilu® in trenutnemu stanju organizma ustrezno prehrano, življenjskim slogom in zdravim (človeku lastnim, simbiotično usmerjenim) načinom razmišljanja v svojem telesu ustvarite glivicam, bakterijam gnitja, plesnim in podobnim parazitskim entitetam negostoljubno okolje, še preden se vam zmeša ali kako drugače resno zbolite, to bistveno zmanjša tveganje za razvoj bolezni. V primeru, da že imate resne zdravstvene težave, pa si lahko na ta način bistveno olajšate simptome in povečate možnosti ozdravitve. Kot pravi Dr Simoncini: "Cancer is a fungus."
Zlasti kvasovke in glivica kandida (Candida albicans) sprožajo izredno močno "potrebo" po sladkarijah, kruhu, testeninah, krompirju, sadju in podobnim virom enostavnih ogljikovih hidratov. Ne samo žita, sladkor in antibiotiki, ampak tudi hormonska kontracepcija spremeni pH telesa tako, da povečuje njegovo kislost in s tem ustvarja pogoje za razvoj abnormalne (parazitske) črevesne flore. Podoben učinek ima tudi preobremenitev s težkimi kovinami.

Težke kovine in drugi nevrotoksini

Kovine in težke kovine, kemikalije in številni xenobiotiki so nevrotoksini, kar dobesedno pomeni "strup za živce". Nevrotoksini povzročajo poškodbe in okvare živčnih celic, in s tem motnje v delovanju možganov in prenosu živčnih signalov po telesu. Na ta način lahko ne samo spodbujajo apetit in sprožajo tako "želje" po hrani, ampak tudi razvoj resnih zdravstvenih težav. Še več, že samo njihova prisotnost v telesu pobere ogromno energije na celični ravni
Nevrotoksini zaidejo v telo prek cepiv (živo srebro, aluminij), zobnih zalivk (živo srebro), medicinskih vsadkov – kostnih vijakov in ploščic, umetnih sklepov, kontracepcije (titan, jeklo, kobalt, baker...), kozmetike (svinec), industrijsko (ne-eko) pridelanih živil, rib, onesnaženega zraka, vode, prsti (industrijsko onesnaženje, namerna obdelava s toksini [n.pr. s pesticidi, fungicidi...], odlagališča odpadkov, geo-inženiring...), proizvodnih, predelovalnih in obdelovalnih procesov v industriji, in mnogih drugih, celo nekaterih povsem naravnih virov.
Če je z nevrotoksini obremenjeno telo nosečnice, lahko preidejo v zarodek in tako se otrok že rodi praktično zastrupljen. Tovrstne zastrupitve povzročajo motnje v razvoju možganov in živčenega sistema pri otrocih in s tem povezane posledice – od hiperaktivnosti in pomanjkanja koncentracije do resnih čustvenih motenj, od alergij in preobčutljivosti na hrano do izgube integritete prebavnega trakta in oslabljenega imunskega sistema, kar povečuje dovzetnost za celo vrsto sindromov in boleznskih stanj – od motenj v koordinaciji do nizkega inteligenčnega kvocienta in avtizma.
Raziskave kažejo, da vnos toksičnih snovi v telo povzroča tudi povečano nalaganje maščobe. Ta podatek ne preseneča, saj telo tipično imobilizira toksine tako, da jih shrani (izolira) v maščobnih celicah.
Če želimo stanje popraviti, moramo telo temeljito razstrupiti vseh težkih kovin in drugih (nevro)toksinov. Problem je v tem, da vsak poskus detoksifikacije sprosti toksične snovi v krvni in limfni obtok. Na ta način pridejo tovrstni strupi ponovno v stik z živčnim sistemom, kar povzroči akutno zastrupitev, ki jo lahko med drugim občutimo tudi kot veliko "željo" po ogljikovih hidratih.
V vsakem primeru je zelo priporočljivo, da tovrstno razstrupljanje izvajamo pod strokovnim nadzorom in zlasti pazimo, da ne preobremenimo jeter in ledvic.

Elektromagnetno (in drugo) sevanje ter tehnologije za (pre)programiranje možganov

Vedno bolj jasno postaja, da mikrovalovne pečice, električna napeljava in inštalacije, računalniki, mobilni telefoni, brezžični internet in tako naprej ustvarjajo elektromagnetno sevanje, ki povzroča aglutinacijo krvi in s tem zmanjšano sposobnost prenosa kisika in hranil v celice, kar vodi v utrujenost, depresijo, hormonske motnje in številna boleznska stanja. Pogosti simptomi vključujejo tudi nespečnost, razdražljivost, scefrane živce, zadrževanje vode v telesu, debelost, diabetes.
Elektromagnetno in drugo sevanje lahko vklaplja ali izklaplja posamične centre v možganih in moti vitalno komunikacijo med celicami, ki je podlaga vsem telesnim funkcijam, vključno z vzdrževanjem potrebne energije in naravnih mehanizmov hujšanja, kot so razstrupljanje, uravnovešanje ravni sladkorja v krvi in uravnavanje apetita. Motnje v prenašanju signalov v organizmu vodijo naravnost v "želje" po hrani.
Tudi nekatere valovne dolžine svetlobe in zvoka v zaznavnem in nezaznavnem spektru lahko povzročijo tovrstne motnje v delovanju živčnega sistema. To še zlasti velja, če ste jih deležni v obliki utripanja s specifično frekvenco. Tipičen primer je utripajoč televizijski ekran, ki možgane spravi v stanje, v katerem so zelo dovzetni za subliminalne (hipnotične) sugestije. Dovolj je, da se v vašem vidnem ali slišnem polju (lahko tudi povsem mimogrede) pojavi neka hrana ali pijača, ne da bi vi to sploh zavestno registrirali, in že vaša roka nezavedno poseže po piškotu na mizi ali pa vas noge kar same odnesejo do hladilnika.
In če je zadeva učinkovita pri psih, ste lahko prepričani, da ste analognim načinom tovrstne manipulacije izpostavljeni tudi vi - pa ne samo kot lastnik, ki kupuje (pre)drago "hrano" za svojega ljubljenčka.

Alergije

Že dolgo je znano, da človeku pogosto diši prav tista hrana, na katero je alergičen ali kako drugače preobčutljiv. Tovrstna hrana namreč v organizmu povzroči stres, na katerega se telo odzove z izločanjem endorfinov, ki učinkujejo kot morfij in na ta način ustvarijo občutek blaženosti v telesu! Človek se hitro znajde v začaranem krogu: v želji po (lažnem) boljšem počutju nenehno in v vedno večjih količinah uživa prav tisto hrano, ki je zanj problematična in mu uničuje telesno in duševno zdravje.
Prav zato je nujno ne samo diagnosticirati, ampak tudi odpraviti vse alergije na hrano (in po možnosti vse alergije sploh). V ta namen je po mojih izkušnjah daleč najboljša metoda bioresonanca.

Motilci hormonskega sistema in žlez z notranjim izločanjem

Motnje v delovanju hormonskega sistema so pogost vzrok "lakote" in "želja" po hrani.
Prehrana, ki vsebuje (pre)malo (nasičenih) maščob ali organizem, ki slabo presnavlja maščobe, lahko privede v pomanjkanje holesterola in v maščobi topnih vitaminov (A, D, E, K). Ti vitamini so nujno potrebni za zdravo delovanje imunskega sistema kakor tudi žlez z notranjim izločanjem, zlasti nadledvične žleze in žleze ščitnice.
Tudi nevrotoksini, kot na primer živo srebro, lahko povzročijo motnje v delovanju nadledvične žleze.
Šibka ali izčrpana nadledvična žleza lahko povzroči "željo" po sladkem oz. ogljikovih hidratih, in/ali slanem.
Velik problem v tem smislu so tudi motilci hormonskega sistema, ki jih med drugim najdemo v plastični embalaži za hrano (npr. bisfenoli (od BPA do BPS), ftalati, PCP-ji, POP-i, pesticidi) in izdelkih za nego telesa, pa tudi v pohištvu, stavbni opremi in raznih pripomočkih v industriji in gospodinjstvu: poleg "želje" po hrani (kar zlahka vodi v debelost in diabetes) so med drugim povezani tudi z neplodnostjo, astmo in hormonsko pogojenimi rakavimi obolenji.
Tudi nekateri farmacevtski preparati (n.pr. kortizoni) lahko tako iztirijo hormonski sistem, da človek zaradi lakote vstaja sredi noči in praktično izprazni hladilnik.
Nadalje so tu nano delci, ki iz krvi brez težav prehajajo tudi v možgane ter motijo njihovo delovanje, posredno pa tudi funkcije vseh organov v telesu, na povsem nepredvidljive načine. Nano delci so dandanes prisotni praktično povsod: od hrane do kozmetike in izdelkov za nego telesa, od pralnih praškov, odstranjevalcev madežev in detergentov pa do mehčalcev in osvežilcev zraka, od čistil v gospodinjstvu do izdelkov za nego avtomobila. Najdemo jih tudi v raznih obližih, farmacevtskih preparatih za zunanjo uporabo, in celo v oblačilih in obutvi.
Fizična aktivnost, ki ni skladna z vašim nutrigenomičnim profilom®, in/ali porušen cirkadijski ritem lahko prav tako povzročata motnje v stimulaciji živčenega in hormonskega sistema, in tem signalizacijo "potrebe" po določeni hrani.
Alergeni, kontaminanti in toksini v reciklirani "hrani"
Zelo zaskrbljujoč vir prikrite kontaminacije s toksini je tako imenovana reciklirana hrana. Gre za splošno uveljavljeno prakso, kjer industrija nek napačno označen, poškodovan, onesnažen ali celo okužen izdelek prepakira v potrošniku sprejemljivo obliko.
Praktično vsa živila je mogoče reciklirati. V slovenskih trgovinah je v tem smislu najbolj znan primer trajno mleko in izdelki iz trajnega mleka. Spremenjena sestava mleka, ki je posledica tovrstne obdelave, je za človeka neprebavljiva, povzroča motnje v presnovi kalcija, alergije, neplodnost in vrsto drugih zdravstvenih težav.
Eden najbolj hvaležnih izdelkov za prikrito reciklažo hrane je čokoladni sladoled, v katerega proizvajalci namešajo vse sorte neuspelih okusov drugih vrst sladoleda, s čimer se izognejo odpadu in dodatnim stroškom. Nič od tega seveda ni navedeno med sestavinami. In če ste slučajno alergični ali preobčutljivi na prisotne kontaminante, za prisotnost katerih sploh ne veste, potem boste s takim izdelkom imeli težave. Med slednje sodi tudi neustavljiva "želja" po hrani, zaradi katere boste takega (kontaminiranega) izdelka pojedli še več kot ponavadi – ne da bi vedeli, kaj jih je pravzaprav povzročilo.
Ko govorimo o reciklirani hrani, velja zlasti izpostaviti še en zelo pereč problem: plesen.
Najnovejše raziskave o vplivih plesni na človeka kažejo, da so njihovi mnogoteri toksični učinki močno podcenjeni. Na primer, plesen stahobotri proizvaja mikotoksine trihotecene, ki zavirajo sintezo beljakovin. Okuži vse organe, od glave pa do prstov na nogi. Nekateri mikotoksini, ki jih proizvajajo plesni, so pravzavprav precej bolj strupeni kot težke kovine, predvsem v smislu koncentracije. Ti mikotoskini vplivajo na več bioloških sistemov kot na primer pesticidi ali težke kovine. Ameriški zdravnik Dr Bigelsen celo pravi: "Rak JE plesen".
Nevrotoksini v plesni so za telo podobno uničujoči kot na primer težke kovine in toksične kemikalije; nadalje se plesni lahko naselijo v prebavilih in s tem povzročijo disbiozo. Kakor že rečeno, oboje v človeku vzbuja "željo" po hrani.
Kadar je neko živilo okuženo s plesnijo, je kontaminacija veliko večja, kot se zdi na prvi pogled. S tem, ko odrežemo vidni del plesni, nikakor ne odstranimo vsega. Toplotna obdelava morda uniči patulin (toksin v plesni, ki napada jabolka), vendar ne uniči drugih, temperaturno odpornih mikotoksinov, ki so posledica okužbe s plesnijo. In vendar industrija v lovu za dobičkom (seveda na račun potrošnikovega oziroma vašega zdravja) smatra, da je 15 odstotkov plesnivih sestavin povsem sprejemljiva količina za konzervirane omake, koncentrate, marmelade, sokove in podobno "hrano"! Več...
In če se v žitih, fižolu, oreških in semenih in podobnih živilh razpasejo žuželke z vsemi spremljevalnimi toksini ("urin" in "blato"), jih proizvajalci uničijo s sevanjem, kemikalijami in/ali presejejo, zmeljejo, prepakirajo in prodajo – bodisi neposredno potrošniku bodisi proizvajalcem industrijsko pripravljenih "obrokov", "prigrizkov", "priboljškov" in druge "hrane" – od klobas pa do energetskih ploščic.
Če se želite izogniti tovrstnim tveganjem, je rešitev zelo preprosta: ne uživajte nobene industrijsko pripravljene hrane! To velja tudi za pakirano narezano sadje in zelenjavo, saj je nedvomno pripravljeno iz gnilih in/ali plesnivih surovin. Za kako visok odstotek oporečnih sestavin gre v industrijsko pakirani in/ali pripravljeni "hrani", si lahko preberete v članku The FDA: Allowing Animal Parts, Excrement, Mold In Our Food. Zagotavljam vam, da se boste zgrozili. Če mislite, da to velja samo za ZDA, imate Dunning-Krugerjev sindrom.

Hrana kot droga

Ste se kdaj vprašali, zakaj se zdi, človeka nekatera hrana praktično zasvoji? Odgovor se glasi, da zato, ker je to dobesedno res.
Žita, mlečno, sladkor, sol, trans-maščobe, ostre začimbe povzročajo zasvojenost
[..] pri mnogih ljudeh uživanje pšenice (in drugih živil, ki vsebujejo gluten) povzroča dramatične spremembe v možganih; pri nekaterih izzove celo psihozo. V procesu prebave se namreč gluten razgradi v opoide, ki potem, ko vstopijo v krvni obtok, delujejo podobno kot morfij. Ko torej zaužijete na primer kruh ali testenine iz žit, ki vsebujejo gluten, s tem napolnite želodec, možgani pa dobijo dozo zelo močne droge. Več...
Nič čudnega, torej, če mnogi ljudje postanejo dobesedno odvisni od tovrstne "hrane"!
Podobno je z mlečnimi izdelki, ki vsebuejejo protein kazein. Tako kot gluten se namreč tudi kazein presnovi v morfiju podobne opoide.
Sladkor (tudi fruktoza), umetna sladila, sol, trans-maščobe, ostre začimbe, industrijsko predelana/pripravljena živila prav tako povzročajo zasvojenost.
[Najnovejše raziskave kažejo] da sirup z visoko vsebnostjo fruktoze, hidrogenizirane rastlinske maščobe, soja, pomfrit, brezalkoholne pijače z visokim glikemičnim indeksom, industrijsko pripravljeni polpeti iz mletega »mesa« ali soje, hrenovke, klobase, salame, pšenični kruh in tako naprej... [med drugim] ...programirajo človeške možgane – se pravi, spremenijo izraznost človekovih genov tako, da blokirajo center za zadovoljstvo. S tem dodatno povečujejo potrebo po sladkorju, soli in maščobi, kar vodi v vedno večjo potrošnjo tovrstne hrane in pravo zasvojenost, ki je povsem primerljiva z odvisnostjo od kokaina ali heroina. Več...
Kako pravzaprav ogljikovi hidrati oziroma sladkor zasvojijo človeka? Sladkor povzroči skokovito porast sladkorja v krvi in insulina ter kemikalij v možganih kot n.pr. beta-endorfinov in serotonina, kar vodi v motnje v delovanju hormonskega sistema.
Telo se na to odzove z regulacijskimi mehanizmi, ki skušajo stanje normalizirati, pri čemer tipično pride do prekompenzacije, ki povzroči novo "potrebo" po sladkorju. Še preden se zavemo, se znajdemo v začaranem krogu.
Zakaj je to pravzaprav problem?
Pretirana nihanja ravni sladkorja in insulina so povezana s številnimi bolezenskimi stanji, kot so * kardiovaskularne bolezni * rak * diabetes * avtoimunske bolezni * vnetja * disbioza, toksičnost prebavil in posledična izguba integritete prebavnega trakta * osteoporoza * utrujenost * glavobol in migrena * bolečine v sklepih * oslabljen imunski sistem * megla v možganih * PMS * nihanja v razploženju * vročinski oblivi * depresija * hiperaktivnost in pomanjkanje koncentracije * nagubanost kože in pospešeno staranje... in tako dalje v neskončnost.
Veliko simptomov pretiranega uživanja ogljikovih hidratov in sladkorja sovpada s simptomi preobčutljivosti na gluten.

Opoidi v hrani

Na začektu izvajanja nutrigenomičnega profila® imajo ljudje tipično največ težav z upoštevanjem priporočil glede (ne)uživanja žit in mlečnih izdelkov. Res je, da uveljavljenost in dostopnost tovrstne “hrane” v družbi človeku otežkoča delo, a to nikakor ni glavni razlog. Prav tako ne gre za vprašanje volje. Bistvo problematike je, da tovrstna živila vsebujejo opoide, ki človeka dobesedno zasvojijo – in to tako zelo, da se je lažje odvaditi heroina kot se odpovedati pizzi.
Največjo koncentracijo opoidov v hrani najdemo v žitih, ki vsebujejo gluten, ter v kravjem mleku in mlečnih izdelkih iz kravjega mleka. Problem je v tem, da imajo prav ta živila (se pravi živila, ki vsebujejo škrob/sladkor, gluten in kazein) na telo vsesplošno uničujoče učinke: med drugim povzročajo številne (avto)imunske reakcije, motnje v delovanju živčnega sistema in žlez z notranjim izločanjem. Posledice se sčasoma izrazijo v različnih kroničnih zdravstvenih stanjih, kot na primer bolezni srca in ožilja, odpornost na insulin, diabetes, debelost, alergije, celiakija, rak, degeneracija sklepov, Alzheimerjeva bolezen, če naštejemo samo nekaj primerov.
Čeprav ti negativni učinki niso nujno neposredno vezani na opoidne lastnosti problematičnih živil, se prav zaradi zasvojenosti z vsebovanimi opoidi tovrstna “hrana” uživa vsesplošno, vsakodnevno in v velikih količinah. Za katero hrano gre?
  • Mleko in mlečni izdelki vsebujejo različne oblike kazeina (odvisno od vrste krave – A1 ali A2 – oz. vrste živali, od katere je pridobljeno mleko) oz. različne kombinacije kazomorfinskih peptidov. Najbolj problematično je kravje mleko A1 in mlečni izdelki iz tovrstnega kravjega mleka.
Živila, s katerimi je mogoče zmanjšati zasvojenost s sladkorjem, žiti in mlečnimi izdelki:
  • Bio/Eko kava: kava (tudi brez kofeina) vsebuje kafestrol, ki se veže na receptorje opoidov v prebavilih, s čimer sprosti prebavila (kar ima odvajalni učinek pri zaprtju, ki ga povzroča zakrčenost). Na ta način kafestrol tudi blokira zasvojenost s hrano, ki vsebuje (ali se v končni fazi razgradi v) opoide (n.pr. gluten, kazein), in močno zmanjša dovzetnost za zasvojenost z žiti, mlečnimi izdelki in tudi s sladkorjem. [Priporočljivost uživanja kave je vezana na krvno skupino, metabolični profil, GenoTip, epigenetsko sposobnost razgradnje kofeina in trenutno stanje organizma.]
  • Beljakovine v mesu in ribah: ob encimski razgradnji mesa in rib nastanejo biogeni peptidi, ki se vežejo na receptorje opoidov in s tem blokirajo potrebo po nadaljnjem nažiranju [ter posledično tudi znižujejo krvni tlak. Priporočljivost uživanja mesa in rib eko pšnih živali (t.j. izbor, količina, pri katerem obroku) je vezana na krvno skupino (antigen, prebavni encimi), GenoTip, metabolični profil in trenutno stanje organizma].
  • Temna čokolada: epicatechin v temni čokoladi deluje preko δ-receptorja opoidov in s tem ščiti srce pred poškodbami, ki so posledica pomanjkanja kisika. [Blokator opiatov naloxon zmanjšuje željo po čokoladi, kar pomeni, da so pozitivni učinki čokolade vezani na njeno opoidno delovanje. Priporočljivost uživanja temne čokolade je vezana na GenoTip, vsebnost fitinov in trenutno stanje organizma.]
  • Mak: opij v maku sprošča organizem in deluje uspavalno. [Priporočljivost uživanja maka je vezana predvsem na krvno skupino (antigen).]
  • Špinača: vsebuje dva opoidna peptida (rubiscolin-5 in –6). [Priporočljivost uživanja špinače je vezana na GenoTip, epigenetsko sposobnost razgradnje oksalatov v špinači in trenutno stanje organizma.]
Gornja priporočila je treba seveda upoštevati v kontekstu vašega nutrigenomičnega profila® in trenutnega stanja organizma.
Med nepogrešljiva orodja za odpravljanje zasvojenosti spada predvsem  EFT (in zlasti Turbo Tapping).
Redna, intenzivna kardiovaskularna vadba (v kontekstu vašega nutrigenomičnega profila® in trenutnega stanja organizma) močno zmanjša željo (»potrebo«) po sladkorju (zaradi dramatičnega padca ravni insulina, do katere pride po vadbi).

Zasvojenost kot posledica neustrezne (epigenetske) nastavitve izraznosti nekega gena ali kombinacije genov

Če uživate veliko ogljikovih hidratov, zlasti v obliki škroba (žitarice, krompir), sadja ali čistega sladkorja, to v telesu povzroči epigenetske spremembe: telo in možgani se prilagodijo tako, da namesto maščobe kot energijo začnejo uporabljati glukozo. Ko postane glukoza primarni vir energije, postane organizem dobesedno odvisen od sladkorja. Z drugimi besedami, telo vedno znova zahteva sladkor. Ta zasvojenost je lahko tako močna, da se človeku že po nekaj urah brez sladkorja začne mešati, kar tipično občuti kot "nujno potrebo" po (škrobni ali sladki) hrani, pa tudi v obliki raznih spremljevalnih pojavovm kot na primer migreno, nihanja v razpoloženju, napade slabosti, zaspanost in podobno.

Epigenetsko pogojena zasvojenost z lastnimi hormoni

Tako kot zasvojenost s sladkorjem tudi zasvojenost z lastnimi hormoni lahko nastopi kot posledica neustrezne (epigenetske) nastavitve izraznosti nekega gena ali kombinacije genov.
Čeprav se tega v glavnem ne zavedamo, za reševanje vsakdanjih problemov nujno potrebujemo hormone. Različni hormoni nam omogočajo različne odzive.
Uspešen beg ali boj v pereči situaciji je na primer mogoč samo ob zadostni količni adrenalina v krvi, medtem ko možgani za reševanje logičnih problemov potrebujejo hormon prolaktin. Brez ščitničnih hormonov ni ustvarjalnih rešitev, spolni hormoni pa človeku omogočajo potrebno flegmatičnost, ki mu omogoča, da se konstruktivno spopade s takimi nalogami, kot je na primer vzgoja otrok.
Težava je v tem, da so različni tipi organizma – nutrigenomični profili® – v osnovi epigenetsko programirani tako, da se na vse življenjske izzive odzivajo več ali manj enako. Namesto, da bi se možgani vedno znova prilagodili dani situaciji oziroma vrsti problema, skušajo problem najprej rešiti na "privzet" način. Drugače rečno, privzeti načini reševanja problemov na duševni ravni se na telesni ravni izražajo kot zasvojenost s hormonom ali hormoni, ki pogojujejo izbran pristop.
Tistemu, ki je programiran za iskanje ustvarjalnih rešitev, kar naprej sugerirajo uživanje ogljikovih hidratov, sladkorja in kofeina – se pravi vsega tistega, ki spodbuja proizvodnjo ščitničnega hormona, kar pa samo izčrpava žlezo ščitnico in organizem le še bolj spravlja iz ravnovesja, medtem ko problemi ostajajo nerešeni, raven energije vedno bolj kopni, celulit in kilogrami pa se kar kopičijo.
Po istem ključu tiste, ki so zasvojeni s prolaktinom, možgani silijo v povečano uživanje mleka in mlečnih izdelkov, pri čemer se izčrpava žleza hipofiza, človek pa postaja vse bolj podoben napihnjenemu balonu.
Zasvojenost s kortizolom ali adrenalinom lahko povzroči "željo" po kofeinu, alkoholu, slanem ali po kombinaciji soli in ogljikovih hidratov (n.pr. čips, smoki) – se pravi po hrani, ki stimulira nadledvično žlezo in pivski trebuh.
Tudi estrogen in testosteron lahko človeka zasvojita, kar se kaže kot neustavljiva "potreba" po mastni, mastno-škrobni, mastno-sladki in/ali močno začinjeni hrani, ki spodbuja prekomerno delovanje spolnih žlez (in do neke mere tudi nadledvične žleze) in razvoj "jahalnih hlač".
Tovrstno nažiranje pa seveda niti ne reši problema niti ne poteši človekove "lakote", ampak nasprotno povzroča vedno večji razkol med želenim in dejanskim stanjem, in s tem vedno večje duševne muke. To neravnovesje pa se kaže tudi navzven – in sicer v obliki vedno bolj zamaščenega, deformiranega telesa.

Arome, barvila, konzervansi in drugi "E-ji"

Arome, barvila, konzervansi in drugi "E-ji" v industrijsko pridelani in/ali pripravljeni hrani, pijači, kozmetiki, izdelkih za nego telesa, čistilih in številnih drugih proizvodih za uporabo v industriji in gospodinjstvu, povzročajo propadanje možganov in s tem celo vrsto vedenjskih in zdravstvenih motenj:
Kemikalije, kot so barvila, konzervansi, aromi in drugi "E-ji", lahko poškodujejo mehanizme prenosa živčnih signalov v možganih.
V to skupino kemikalij spadajo tudi MSG (ki se pogosto skriva pod drugimi imeni) in drugi ekcitotoksini (aspartam, L-cistein, sulfiti).
Redno uživanje "hrane", ki vsebuje sestavine, ki povzročajo nalaganje maščobe in s tem debelost v kombinaciji s pomanjkanjem telesne aktivnosti, je recept za katastrofo.
Znano je tudi, da proizvajalci v industrijsko pripravljeno "hrano" nemalokrat dodajajo kemikalije, ki v nič hudega slutečem potrošniku ustvarjajo in povečujejo "željo" po tovrstni "hrani". Piškoti, na primer, tipično vsebujejo motilce apetita, ki praktično garantirajo, da ne boste pojedli samo enega.
Namen? Povečanje prodaje in s tem dobička, seveda!
Seznam tovrstnih škodljivih kemikalij si lahko ogledate tukaj.

Zasvojenost kot posledica napačne vadbe

Tako kot napačna prehrana tudi napačen program vadbe povzroča naprezanje, utrujenost, željo po specifični hrani in (notranje in zunanje) neravnovesje.
Želja po neustrezni hrani, ki se pojavi po vadbi, je nedvoumen znak, da je izbrana fizična aktivnost za konkretno osebo napačna. Napačen program vadbe pa lahko povzroči tudi potrebo po vadbi sami. Osnovno pravilo je, da vadba človeka ne bi smela zasvojiti. Več...
Če vadba ni prilagojena posameznikovemu metaboličnemu profilu (ki je del nutrigenomičnega profila®), se bodo dejansko povečale potrebe po specifični hrani, ki v organizmu povzroča oz. povečuje neravnovesje in težave. To je prava nočna mora, ki pa je žal nekaj povsem običajnega.

Pomagajte telesu pravilno razlagati signale iz možganov
in reprogramirajte neustrezno kodirana sporočila

Resetirajte organizem in odpravite zasvojenosti

Za odpravljanje vsakršne zasvojenosti je neizogibno potrebno narediti temeljito razstrupljanje telesa in odpraviti vse alergije, intolerance in preobčutljivosti, ter nato vseskozi vzdrževati zdrave nastavitve genov s prehrano, vadbo in življenjskim slogom, skladno z vašim nutrigenomičnim profilom®.
V prvi vrsti je ključno, da se ogradite od nevarnih motilcev živčnega in hormonskega sistema ter drugih toksinov:
  • uživajte izključno eko pridelke in živila, pridobljena od eko pašnih živali, skladno z vašim nutrigenomičnim profilom® in trenutnim stanjem organizma;
  • opremite se z napravami, ki ščitijo pred elektromagnetnim sevanjem;
  • uporabljajte izključno vašemu nutrigenomičnemu profilu® in trenutnemu stanju organizma prijazno eko kozmetiko, izdelke za nego telesa, čistila, oblačila, embalažo, jedilni pribor in druge kuhinjske pripomočke, pohištvo, opremo in tako naprej;
  • izogibajte se cepivom;
  • izogibajte se farmacevtskim preparatom in zlasti oralnim antibiotikom;
  • po možnosti pri diagonstiki in zdravljenjuuporabljajte izključno naravne, neinvazivne pristope.
Enako pomembno je, da svojo dušo očistite škodljivih miselnih in čustvenih vzorcev, ki v organizmu vzdržujejo energetsko frekvenco odvisnosti v vseh njenih pojavnih oblikah, zaradi katere ste lahek plen parazitu, ki vam krade ustvarjalno in življenjsko energijo ter vas načrtno in namerno spravlja v stanje nizkofrekvenčnih čustev, kar posledično vodi v človcarstvo, bolezen, pospešeno staranje ter (pre)zgodnjo (in po možnosti še mučno) smrt. Učinkoviti metodi za tovrstno čiščenje in resetiranje organizma sta na primer SEM in EFT.
Vse to vam bo v končni fazi pomagalo zbrati potrebno energijo in poiskati način, da se popolnoma umaknete iz delovnega in bivalnega okolja, v katerem ste izpostavljeni obremenitvam s toksini na telesni in duševni ravni, in si ustvarite življenjski slog, ki je skladen tako z vašim duhovnim poslanstvom kot tudi z nutrigenomičnim profilom®.

Uživajte polnovredno, lahko prebavljivo hrano

Znebite se vse industrijsko pripravljene "hrane" in "priboljškov"! Tako imenovana "instant hrana", ki jo prodajajo v trgovini v pločevinkah, plastenkah, steklenih kozarcih, plastičnih vrečkah, in v kateri za povrh še mrgoli raznih E-jev, soli, trans-maščob in podobnih problematičnih sestavin, ni hrana, ampak droga.
Samo sveže pripravljena hrana je polnovredna hrana.
Prav tako iz svoje prehrane izločite sladkor, alkohol in sploh vsa živila, ki vsebujejo veliko ogljikovih hidratov. Omejite vnos stročnic, žit – tudi polnozrnatih! – škroba in sladkorja v vseh oblikah, vključno s fruktozo.
Polnozrnato ali polnovredno?
Polnozrnato še ne pomeni tudi polnovredno. Nasprotno – ravno obratno je res! Neoluščena, polnozrnata živila, otrobi in druge vlaknine ter presna prehrana mnogim povzroča najrazličnejše težave – od prebavnih motenj, preobčutljivosti in alergij pa do presnovnih motenj, debelosti, izgube mineralov in zmanjšane sposobnosti absorpcije vitaminov, kar vodi v podhranjenost in v končni fazi tudi v težke kronične bolezni. Več...
Kupujte – ali sami vzgojite – izključno eko in biodinamično kultivirane pridelke neposredno z njive, ki so zrasli in dozoreli na soncu in svežem zraku, v prsti, bogati s hranili, in jih v celoti pripravite in skuhajte sami.
Za optimalno prebavo in delovanje vašega organizma bi morali vso hrano izbirati skladno z vašo gensko zasnovo in trenutnim stanjem organizma (se pravi, upoštevati svoj nutrigenomični profil®, trenutno zdravje in počutje), in jo nato pripraviti in zaužiti tako, da jo telo kar najlažje prebavi ter kar se da učinkovito asimilira in uporabi vse, kar je v njej koristnega, brez nepotrebnih obremenitev in problematičnih reakcij organizma.
Poleg temeljitega žvečanja in pravilnega kombiniranja hrane so za optimalno prebavljivost in biorazpoložljivost hranil zelo uporabne tudi začimbe, zelišča in marinade.
Tudi pri mesu, ribah, jajcih, maslu in drugih mlečnih izdelkih je bistveno, da izvirajo izključno od eko pašnih živali. Vsi mlečni izdelki naj bodo iz surovega, se pravi nepasteriziranega in nehomogeniziranega mleka; pri tem velja izrecno poudariti, da je ustreznost in količino mlečnih izdelkov priporočljivo redno preverjati z bioresonanco.

Optimizirajte črevesno floro

Optimizacija črevesne flore je za zdravje in dobro počutje ključnega pomena.
Parazitska črevesna flora – torej kvasovke, gljive in bakterije gnitja – zahteva nenehen vnos škroba in sladkorja, kar vam sporoča tako, da s stimulacijo živčnih celic v prebavilih možganom signalizira "potrebo" po tovrstnih "hranilih". Bolj ko črevesnim parazitom odrekate njihovo najljubšo hrano, močnejše signale pošiljajo.
Zlasti kvasovke in glivica kandida (Candida albicans) sprožajo izredno močno "potrebo" po sladkarijah, kruhu, testeninah, krompirju, sadju in podobnim virom enostavnih ogljikovih hidratov.
Velik korak k vzpostavitvi zaželenega stanja v črevesju lahko naredite z uživanjem fermentirane zelenjave, pripravljene s pomočjo visokokakovostnih probiotičnih bakterij, ustreznih za vašo krvno skupino oziroma nutrigenomični profil® in trenutno stanje organizma, ob sočasnem izogibanju antibiotikom (kot zdravilo in v hrani) ter ogljikovim hidratom (predvsem iz žitaric in nekaterega sadja), sladkorju (v vseh oblikah) in toksinom, ki spodbujajo razvoj sovrežne črevesne flore. Človeku simbiotične bakterije, ki jih vnesemo v telo (predvsem s fermentirano zelenjavo), pomagajo pri prebavi človeku neprebavljivih vlaknin ter izboljšajo biorazpoložljivost in absorpcijo hranil.
Načelno boste v tem smislu imeli največ koristi od tistih živil (s seznama koristne in dovoljene hrane za vaš nutrigenomični profil®), ki so fermentirana s pomočjo bakterij (probiotikov), ki se prehranjujejo z antigenom vaše krvne skupine (n.pr. Polyflora O, A, B, AB). Take bakterije bodo namreč v vašem črevesju našle zase trajno ugodne pogoje in se bodo zato relativno lahko razmnožile.
Prevlada simbiotičnih bakterij v prebavilih izboljša prebavo, asimilacijo hranil in pospešuje razstrupljanje telesa. Večja ko je njihova številčnost, manj bo v vašem črevesju parazitskih bakterij gnitja, kvasovk, kandide, plesni in drugih toksičnih mikroorganizmov.
Ustreznost in doziranje probiotikov in fermentirane hrane v trenutnem stanju organizma je zelo smiselno preveriti z bioresnonanco.
Probiotiki, ki jih zaužijemo kot dopolnilo k prehrani, tipično nimajo tako pozitivnega učinka kot fermentirana hrana, pripravljena iz taistih probiotikov v kapsulah. Kljub temu, da pomagajo prebaviti obrok, pri katerem jih zaužijemo, pa raziskave kažejo, uživanje probiotikov v obliki dopolnil nima trajnega vpliva na strukturo črevesne flore.
Ker se ob odmiranju parazitske flore sproščajo toksini, ki lahko sprožajo "potrebe" po hrani, je priporočljivo, da tovrstno razstrupljanje čim bolj pospešite, na primer z enotedensko kuro s preparatom, kot je Oxypowder, uživate veliko vode in si po potrebi pomagate s tapkanjem ali masažo točke tragus.
V primeru nepopravljivo kompromitiranega (nesimbiotičnega) mikrobioma, kot je na primer okužba z bakterijo Clostridium difficile, se je v praksi kot edina uspešna terapija izkazala presaditev črevesne flore.
Ko že govorimo o fermentaciji, velja omeniti tudi, da lahko na ta način iz žitaric, stročnic, oreškov, semen in gomoljev dokaj učinkovito odstranimo nekatera antihranila, ki sicer zavirajo ali onemogočajo njihovo pravilno prebavo in presnovo. Med problematičnimi antihranili, ki se skrivajo predvsem v ovojnicah zrn in semen v naštetih živilih, najdemo na primer lektine in druge hemaglutinine, gluten, fitate, vlaknine, oksalate, tanine, zaviralce tripsina, zaviralce encimov, zaviralce proteaze, zaviralce alfa-amilaze in akilresorcinole. Več...

Uživajte uravnovešene obroke/prigrizke

Jejte manjše obroke, večkrat na dan.
Zelo pomembno je, da je vsebnost in vrsta (struktura, vir) ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob pri posamičnih obrokih in prigrizkih skladna s potrebami vašega organizma, kot so razvidne iz vašega nutrigenomičnega profila® in trenutnega stanja organizma.
Bodite pozorni tudi na svoj metabolični profil (ki je del vašega nutrigenomičnega profila®) – ne dovolite, da vaša dominantna žleza prevzame nadzor in vas spravi iz ravnovesja!

Uživajte zdrave maščobe

Maščobe (tako kot tudi beljakovine) predstavljajo stabilen vir energije za telo. Predvsem je pomembno, da uživate dovolj nasičenih maščob živalskega izvora (eko pašnih živali), saj le tako dobite celoten spekter vseh esencialnih maščobnih kislin, ki jih vaše telo nujno potrebuje za zdravo delovanje.
Zelo dober vir zdravih maščob za vse krvne skupine je surov jajčni rumenjak (iz jajc, pridobljenih od eko pašnih kokoši).
Za krvno skupino B in AB pridejo v poštev tudi nekateri fermentirani mlečni izdelki iz surovega (nepasteriziranega in nehomogeniziranega) mleka eko pašnih živali.
Seveda igra pri izbiri odločilno vlogo vaš nutrigenomični profil® in trenutno stanje organizma. Več o maščobah...

Uživajte dovolj beljakovin – pravočasno in pogosto

Vsak človeški organizem za pravilno in uravnovešeno delovanje potrebuje kakovostne beljakovine – vendar iz različnih virov – skladno z vašim nutrigenomičnim profilom® in trenutnim stanjem organizma.
Beljakovine (tako kot tudi maščobe) živalskega izvora predstavljajo stabilen vir energije za telo. Poleg kuhanega beljaka eko pašnih kokoši (ki je primeren za vse krvne skupine) je najpomembnejši vir beljakovin eko meso pašnih živali. Stročnice in druga živila rastlinskega izvora vsebujejo predvsem nefunkcionalne beljakovine, kot so n.pr. lektini, ki v telesu povzročajo številne težave. V splošnem je izkoristek beljakovin iz stročnic, žitaric, oreškov in semen ter podobne rastlinske hrane zelo slab; poleg tega beljakovine rastlinskega izvora ne vsebujejo celotnega spektra za človeka življenjsko pomembnih aminokislin. Prav zato tovrstna živila predstavljajo kvečjemu sekundaren vir beljakovin, pa še to predvsem za krvno skupino A in AB. Več o beljakovinah...

Ne dopustite, da pride tako daleč, da postanete lačni

Čeprav se zdi očitno, je naravnost presenetljivo, kako pogosto se človeku zgodi, da dopusti, da med dvema obrokoma preprosto mine preveč časa. Padec sladkorja v krvi lahko povzroči cel niz sprememb v razpoloženju, utrujenost in »željo« oz. »potrebo« po hrani, predvsem po ogljikovih hidratih.
Ne dopustite, da pride tako daleč, da postanete lačni.
Naslednjič, ko se počutite utrujene ali razdražljive, ali ko opazite pomanjkanje koncentracije, si najprej zastavite naslednje vprašanje:
Če je odgovor "ne", potem je zelo verjetno, da ste lačni – zato imejte vedno pri roki za vas zdrave prigrizke.
Če pa nasprotno ugotovite, da imate potrebo po hrani, ki je po vašem nutrigenomičnem profilu® (oz. specifično po metaboličnem profilu) označena kot hrana, ki se uživa "nikoli ali redko", potem je bolj verjetno, da gre za zavajajoče sporočilo možganov kot odziv na stres. V tem primeru si lahko pomagate s stimulacijo točke tragus ali s tapkanjem.

Zdravi prigrizki za nujne primere

Za primere, ko med posamičnimi obroki mine več ur, imejte vedno pri sebi visokobeljakovinsko energetsko ploščico z nizkim glikemičnim indeksom (skladno z vašim nutrigenomičnim profilom®), kot je na primer Unibar s češnjami in čokolado ali Unibar z mandlji in borovnicami.
Lakota vodi v povečano dovzetnost za programirana sporočila, ki se sprožijo, ko greste mimo slaščičarne: »Nujno rabim trojno kavo s smetano in sladoledom.«
Ploščice Unibar so slajene s sirupom agave, in vam ne bodo pretirano dvignile ravni sladkorja v krvi. Ker pa je glavna sestavina sirupa agave fruktoza, ki se v končni fazi presnovi v maščobo in pri tem tudi obremeni jetra, seveda tudi s fruktozo ne gre pretiravati. Dnevna količina zaužite fruktoze iz vseh virov ne sme presegati 25 gramov!

Lakota ali žeja?

Včasih želja po hrani pomeni, da organizmu primanjkuje tekočine. Že minimalna dehidracija organizma lahko povzroči utrujenost in drastično zmanjša vaše fizične zmogljivosti.
Če ste kljub rednim obrokom in prigrizkom še vedno lačni ali kar ne morete nehati segati po hrani, spijte kozarec tople, filtrirane in po možnosti revitalizirane vode, skodelico zelenega čaja ali antioksidacijskega čaja za vašo krvno skupino.
Če ne gre za žejo, ampak za preobilico zaužitih ogljikovih hidratov, zelo pomaga, če jezik dobro očistite z zobno ščetko, na katero ste nanesli ščepec sode bikarbone, in si nato usta dobro izplaknete z toplo raztopino sode bikarbone (noževa konica v pol kozarca tople vode).

Prigrizki pred/med vadbo in po vadbi, ki zadovoljijo potrebo telesa po ogljikovih hidratih, beljakovinah in maščobah

Kar zadeva vadbo, je (poleg vašega nutrigenomičnega profila® in trenutnega stanja organizma) zelo pomembno, da poskrbite za optimalno hidracijo telesa, kar dosežete s pitjem tople, prečiščene in revitalizirane vode – pa čeprav pristojni "strokovnjaki" v EU trdijo drugače.
Prigrizki pred/med vadbo naj vsebujejo ogljikove hidrate s srednjim in visokim glikemičnim indeksom, ki bodo poskrbeli za konstatno raven sladkorja v krvi. Odličen prigrizek v ta namen (zlasti, če gre za intenzivno ali dolgotrajno vadbo) so na primer zmiksani gozdni sadeži ali drugo sadje (skladno z vašim nutrigenomičnim profilom®), ki ste mu dodali mandljevo mleko in/ali mandljev pire ali žličko neprečiščenega, hladno stisnjega olja in proteinski prašek Problend za vašo krvno skupino (Problend O, A oziroma B/AB, kot je ustrezno). (Več zdravih prigrizkov za posamične krvne skupine je opisanih v nadaljevanju.)
Nasprotno pa naj prigrizki in obroki po vadbi temeljijo na (za vas) zdravih beljakovinah in maščobah (predvsem meso ali jajca, po možnosti v kombinaciji z neškrobno zelenjavo). Po vadbi namreč ni priporočljivo uživati živil, ki predstavljajo vire ogljikovih hidratov (n.pr. žitarice in vsi izdelki iz žit v vseh oblikah, sadje, med in druga sladila, sladkarije, in tako naprej). Tovrstna hrana se namreč v končni fazi razgradi v sladkor (glukozo in/ali fruktozo), ki se presnovi v maščobo in shrani v maščobne celice – kar je seveda v nasprotju s cilji vadbe in vašimi prizadevanji.

Prigrizki za posamične krvne skupine

Kot beljakovinski prigrizek si lahko kadarkoli omislite napitek iz mešanice Harmonie in proteinskega praška Problend (Problend O, A oz. B/AB, kot je ustrezno za vašo krvno skupino).
Poleg energetskih ploščic Unibar (Unibar s češnjami in čokolado ali Unibar z mandlji in borovnicami), ki so priporočljive za vse krvne skupine, so za posamične krvne skupine ustrezni naslednji specifični prigrizki.

Krvna skupina O

Rezina hladne (goveje) pečenke; jetrna pašteta; peščica bučnih semen*, orehov* ali mandljev; jajce (pripravljeno na katerikoli način).

Krvna skupina A

Krvna skupina B

Jajce (pripravljeno na katerikoli način); mleko, jogurt, kefir, kislo mleko, skuta, nekateri siri (brez plesni) – vse iz surovega (nepasteriziranega in nehomogeniziranega) eko mleka pašnih živali.

Krvna skupina AB

Rezina hladne (puranje) pečenke; mozzarella iz surovega (nepasteriziranega in nehomogeniziranega eko mleka pašnih živali); jajce (kuhan beljak, surov rumenjak); mandlji*, kikiriki*, kikirikijevo maslo*.
*Oreški, semena, stročnice in neoluščene žitarice vsebujejo veliko fitinske kisline, lektinov in drugih antihranil, ki jih je pred uživanjem treba obvezno čim bolj nevtralizirati, n.pr. s postopki namakanja/fermentacije v kislem sredstvu.