ZAPRTOST - TEŽAVA RAZVITEGA SVETA

ZAPRTOST - TEŽAVA RAZVITEGA SVETA

•  Najpogostejša težava s prebavo v razvitem svetu je zaprtje.

•  Prebivalci razvitega sveta zaužijemo v povprečju med 5 in 12 grami vlaknin dnevno. Priporočljiva količina je med 25 in 35 grami.

•  Če pojemo le dodatnih 10 gramov vlaknin na dan, zmanjšamo verjetnost  razvoja bolezni srca in ožilja za petino.

•  Če povečamo vnos vlaknin, ne pa tudi vode, tvegamo še hujše zaprtje, kot če vlaknin sploh ne bi uživali.

•  Čeprav mnogi verjamejo, da dieta z visoko vsebnostjo vlaknin zmanjšuje verjetnost za nastanek raka na črevesju, najnovejše raziskave tega ne potrjujejo.

Znana je zadnjična zaprtost, manj pa prebavna zaprtost in njeni vzroki

Ko sem se pogovarjal z ljudmi, ki imajo oslabelo prebavo ter stalne in nerazložljive zdravstvene težave, sem kot možnega krivca omenil tudi občasno prebavno zaprtost. Večinski odgovor je bil, da njih pa že ne muči zaprtost, saj nimajo težav z izločanjem blata.
Povedano drugače, nismo se razumeli. Jaz sem govoril o občasni prebavni zaprtosti, večina pa ob tem izrazu pomisli na zadnjično zaprtost, tj. analno obstipacijo, konstipacijo oziroma zapeko. Le redkokdo namreč pozna prebavno (funkcionalno) zaprtost. V izogib zamenjavanju prebavne zaprtosti z zadnjično bom v nadaljevanju govoril o prebavnem zastoju (PZ) (angleško digestive stagnation).

Prebavni zastoj (PZ) lahko povzročata neprimerna prehrana (preveč hrane naenkrat, premalo tekočine ali neprimerna živila) in pomanjkanje gibanja, ker lahko oslabi peristaltiko (krčenje-razpuščanje) črevesja. Poleg tega šolska medicina kot povzročitelja prenajedanja in razpuščenosti črevesja obravnava tudi glistavost. Vendar obstaja še pogostejši, prezrt povzročitelj – bohotenje glivic v prabavilih zaradi kopičenja delno prebavljene hrane v črevesju (malabsorpcija). Osnovni vzrok za prebavni zastoj pa je oslabela prebava zaradi pomanjkanja prebavnih sokov (dispepsija).
Pogosto se PZ med spanjem odpravi, a se čez dan spet pojavi. Blažji zastoj hrane v prebavilih se odpravi z gibanjem, marsikdo si pomaga tudi s pitjem več tekočine, jemanjem posebnih pripravkov za boljšo prebavo ali z odvajalom. Če se v prebavilih razbohotijo kislotvorne zajedavske glivice, ki se zažrejo v stene črevesja in povzročajo lažno lakoto, ko se sprazni zgornji del tankega črevesa, torej človeka stalno silijo k preobjedanju, pa našteti ukrepi ne pomagajo več in se stanje postopno slabša.
Kadar se občasni prebavni zastoj zaostri, lahko povzroči energijski vzgon v telesu, ki ga šolska medicina ne pozna, obravnava le njegove “nerazložljive” posledice, recimo nenadno ohripelost, vročino, bolečine v spodnjem delu trebuha (črevesne kolike), glavobol, slabo počutje, slabost, utrujenost, hudo poslabšanje že obstoječega obolenja ali bolezni idr. Znan medicinski opis posledic energijskega vzgona zaradi prebavnega zastoja je akutni abdomen (huda in dolgotrajna trebušna bolečina, ki nastane nenadoma in jo običajno spremljajo krči trebušnih mišic, bruhanje in vročina).

Znaki prebavnega zastoja (PZ)

• razpuščeno črevesje oz. trebušček (pri ženski je videti kot začetna stopnja nosečnosti, a ni noseča); velja tudi za otroke
• mrazenje čez dan, zoprna hladnost (celo ledenost) stopal popoldan in zvečer
• nerazložljiva dremavost in utrujenost kadarkoli podnevi
• v prizadetem delu črevesa, na mestu zastoja, se čuti srčni utrip
• nočna nespečnost kljub utrujenosti
• nočna mora in nenadno zbujanje ponoči (z občutkom tesnobe)
• druge občasne in nerazložljive zdravstvene tegobe

 VIR: http://www.svet-je-lep.com