JAJCA IMAJO NAJBOLJŠI IZKORISTEK BELJAKOVIN

JAJCA IMAJO NAJBOLJŠI IZKORISTEK BELJAKOVIN

Na našem planetu boste težko našli popolnejši koncentrat življenjsko pomembnih hranil kot jajca.

Konec koncev jajce vsebuje čisto vse informacije in hranila, ki so potrebna, da se iz njega razvije celoten piščanec, s kljunom in perjem vred. 

Eno veliko jajce zdrave, eko pašne kokoši načelno vsebuje:

77 kalorij, od tega 5 gramov visokokakovostnih maščob (esencialnih maščobnih kislin, vključno z omega 3) in 6 gramov visokokakovostnih beljakovin (vključno z vsemi esencialnimi aminokislinami).

Vitamine A, K, D, B12, riboflavin, pantonensko kislino, folno kislino, biotin in druge.

Velike količine mineralov, med drugim baker, jod, selen, fosfor, železo.

Obilico holina, ki je zelo pomemben za pravilno delovanje možganov in živčnega sistema.

Antioksidanta lutein and zeaksantin, ki sta ključna za oči.

Vsa ta hranila (z izjemo aminokislin v beljaku) se nahajajo v rumenjaku.

Vsebinska sestava jajca in jajčne lupine v smislu kakovosti in količin posamičnih hranil in antihranil je v veliki meri odvisna od življenjskega okolja in krme živali, ki je jajce znesla.

Najboljše aminokisline so na voljo v jajcih

Jajce je praktično popoln vir življenjsko pomembnih aminokislin, katerih biorazpoložljivost je odvisna od načina priprave.

Beljakovine, ki jih najdemo v večini živil, vključno z mesom, so nižje kakovosti kot beljakovine v jajcu, ki je glede na svojo velikost in težo najbolj uravnotežen in koncentriran vir esencialnih aminokislin.

Jajca so najboljši vir visokokakovostnih biorazpoložljivh esencialnih aminokislin in maščobnih kislin; izkoristek beljakovin je lahko kar do 94-odstoten.

V vsakem živilu zasledimo odsotnost ene ali dveh esencialnih aminokislin (omejevalni faktor). Telo lahko izkoristi beljakovine v nekem živilu samo tiste mere, do katere je v njem prisoten ta omejevalni faktor. Ker je v jajcu prisoten celoten spekter esencialnih aminokislin, imajo beljakovine v jajcu bistveno večjo biorazpoložljivost, kar pomeni boljši izkoristek.

Pozorno preučevanje učinkov jajčnih beljakovin na raven aminokislin v plazmi je pokazalo, da uživanje jajc (tako kot govejih zrezkov) dvigne raven lizina, valina, treonina in levcina na izredno visoko raven. Toda medsebojna razmerja drugih aminokilsin so v jajcu bolje uravnotežena kot v zrezkih. Tako na primer goveji zrezek poviša razmerje valina proti metioninu v plazmi na več kot 5:1, jajce pa samo na 4:1. Jajce je v smislu beljakovin torej bolje uravnoteženo, čeprav še vedno ne popolno. Zaenkrat je jajce po vsej verjetnosti še najboljši vir aminokislin iz hrane.

Za razliko od baterijske ali hlevske reje jajca eko pašne perutnine vsebujejo tudi veliko omega 3 DHA in EPA oziroma imajo idealno razmerje omega 3 proti omega 6. 

 Kaj moramo vedeti v zvezi z uživanjem jajc

Pravilno pripravljena jajca eko pašnih živali spadajo med najbolj dragoceno hrano na svetu. To velja za vse nutrigenomične profile®; razlike nastanejo zgolj pri viru (živali) in pri katerem obroku jih gre uživati.

Vsebinska sestava jajca in jajčne lupine v smislu kakovosti in količin posamičnih hranil in antihranil je v veliki meri odvisna od življenjskega okolja in krme živali, ki je jajce znesla.

Jajčni beljak: 

Jajčni beljak je odličen vir prvovrstnih bejakovin in riboflavina. Surov beljak vsebuje zaviralce tripsina, zato ga je pred uživanjem priporočljivo skuhati ali speči. Jajca (beljak in/ali rumenjak) se sicer lahko uporabljajo v pečenem in kuhanem pecivu, močnatih jedeh in v omletah. Uživanje koncentriranega beljaka na splošno ni priporočljivo v kombinaciji z drugimi beljakovinami živalskega ali rastlinskega izvora. Tudi kombinacije beljaka z žitaricami ali izdelki iz žit (n.pr. kruh) niso najbolj priporočljive, ker se encimi in prebavni sokovi, potrebni za prebavo teh dveh skupin živil, med sabo do neke mere nevtralizirajo.

Jajčni rumenjak: Rumenjak eko pašnih živali je najbolj dragocen vir maščob, kar jih poznamo, saj vsebuje čisto vse maščobne kisline, ki jih človek potrebuje. Vse maščobe v jajcu so zbrane v rumenjaku, v katerem med drugim najdemo tudi obilico beljakovin, železa, vitaminov A in D3, holina in fosforja.

Jajčni rumenjak

Rumenjak, ki se uživa samostojno (in ne na primer v pecivu), je užiten samo v tekočem stanju (najbolje surov), toda brez ovojnice. Podobno kot pri beljaku je namreč tudi ovojnica rumenjaka v surovem stanju neprebavljiva in jo je potrebno odstraniti in skuhati oziroma speči (n.pr. v pecivu ali skupaj z beljakom v omleti). Zakrknjen (pečen, trdo kuhan) rumenjak je neprebavljiv in v telesu povzroča vnetja, zaradi katerih so jetra prisiljena proizvajati velike količine holesterola, da zakrpa poškodovane celice.

Jajca in holesterol v krvi

V tekoči oz. nezakrknjeni obliki predstavlja jajčni rumenjak odličen vir maščobnih kislin (vključno z omega 3), ki so življenjskega pomena za pravilno delovanje organizma.

Meta analiza 17 študij ni pokazala niti najmanjše povezave med uživanjem jajc in boleznimi srca in ožilja. Ravno nasprotno: maščobe, ki jih vsebuje tekoč rumenjak, izboljšajo lipidni profil krvi: kot kažejo študije, objavljene tukaj, tukaj in tukaj, uživanje jajc dviga HDL in transformira LDL v neškodljivo obliko lipoproteinov.

V bistvu ne gre za to, da bi bila jajca škodljiva ali koristna sama po sebi, ampak za vrsto in obliko, v kateri jih zaužijemo.

Pri boleznih srca in ožilja, kot je arterioskleroza, gre za obstrukcijo srčnih arterij, ki so posledica maščobnih oblog (holesterola) v žilah. Holesterol, ki se veže s kalcijem, otrdi in tako bistveno zmanjša prožnost prizadetih žil. Nakopičene obloge posledično zmanjšajo volumen arterij, kar vodi v visok krvni pritisk in (pre)obremenitev srca.

Pri tem pa je potrebno vedeti, da je povišan holesterol v krvi zelo redko neposredna posledica zaužitih živalskih maščob (izjema je maščoba v homogeniziranem mleku, ki se zaradi razpršenosti na izredno majhne delce iz prebavil absorbira neposredno v kri). Običajno gre za holesterol, ki ga proizvedejo jetra, da zakrpajo poškodbe, ki jih na žilah naredijo živila, ki v telesu povzročajo vnetja: v prvi vrsti so to trans-maščobe (vključno z margarino vseh vrst), segreta polinenasičena olja rastlinskega izvora (n.pr. pri kuhanju ali peki), rastlinske maščobe z visoko vsebnostjo omega 6 (n.pr. sončnino, sojino, repično, palmovo olje; vsa olja iz žit), oksidiran holesterol (n.pr. zakrknjen rumenjak, pasterizirano mleko in mlečni izdelki), antihranila (predvsem v žitih, stročnicah, oreških in semenih), sladkor (v vseh oblikah, zlasti fruktoza), sadje z visoko vsebnostjo sladkorja (predvsem fruktoze), in najrazličnejša hrana, ki v telesu pri konkretnem nutrigenomičnem profilu® povzroča imunske reakcije (n.pr. z antigenom krvne skupine). Pri tem pa nikakor ne gre pozabiti tudi na okoljske toksine ter strupe, ki jih v telesu proizvajajo najrazličnejši mikroorganizmi, vključno s črevesno floro. Poleg tovrstnega stresa na telo sta pomembna tudi psihični in fizični stres (na čelu s pomanjkanjem ali slabo kakovostjo spanja). Vse oblike stresa vplivajo na delovanje žlez, organov in sistemov v telesu ter epigenetsko izraznost genov, kar predstavlja veliko obremenitev za imunski sistem. Na ta način so posreden ali neposreden povzročitelj vnetnih procesov, ki med drugim lahko vodijo tudi k boleznim srca in ožilja.

Dr. John Yudkin je pokazal, da sladkor in hitra hrana (z visoko vsebnostjo ogljikovih hidratov iz žit) dvigajo raven holesterola v krvi kljub nizki vsebnosti maščobe.

Kljub dolgoletni, praktično univerzalni anti-propagandi alopatske in alternativne medicine, uživanje jajc ni povezano s kardiovaskularnimi obolenji. Jajce oz. rumenjak v tekoči obliki zaradi visoke vsebnosti lecitina (ki razgrajuje maščobe v jajcu) in drugih hranil (ki delujejo protivnetno), kvečjemu zvišuje raven koristnih lipoproteinov visoke gostote (HDL) v krvi. Tudi oksidiran holesterol v jajcih v pecivu k celotni ravni problematičnih lipoproteinov nizke gostote (LDL) v krvi prispeva kvečjemu zanemarljiva 2 odstotka.

vir:nutrigenomika