STE TUDI VI ODVISNI OD SLADKORJA

Znebite se odvisnosti od sladkorja

Naše mame in očetje so sladkor uživali predvsem kot priboljšek ali v majhnih količinah v naravni obliki, zato zaradi njega niso imeli težav. Danes pa več kot tretjino zaužitih kalorij dobimo s sladkorjem ali belo moko, ki v telesu deluje enako kot sladkor.

Naša telesa ne morejo prenašati tolikšnega bremena sladkorja, kot jim ga nalagamo. Sladkor nas najprej dvigne, nato pa vrže ob tla, zaradi česar si ga zaželimo samo še več in ga več tudi zaužijemo. Serija takšnih vzponov in padcev močno obremenjuje nadledvično žlezo. Najprej nas navdaja tesnoba, nato začnemo menjavati razpoloženje, naposled pa nas nenehno vzpenjanje in spuščanje po toboganu odvisnosti od sladkorja izčrpa.

Čezmerno uživanje sladkorja povzroča številne kronične težave, kot so zmanjšana odpornost, kronične okužbe, avtoimunske bolezni, diabetes, bolezni srca, bolečinski sindromi, motnje zbranosti, sindrom razdraženega črevesja, kronična utrujenost in kandida. Raziskave kažejo, da je eden glavnih vzrokov za zmanjšanje telesne odpornosti preprečevanje vstopanja vitamina C v bele krvne celice; več kot pojemo sladkorja, manj učinkovito delujejo levkociti, s čimer se zmanjša tudi telesna odpornost. Sladkor tudi spodbuja izločanje inzulina, zaradi česar se v jetrih tvorijo trigliceridi, ki so povezani z možgansko kapjo, srčnimi boleznimi in debelostjo. Seznam tveganja za bolezni, povezane s čezmernim uživanjem sladkorja, je veliko daljši, zato v nadaljevanju povzemamo dejstva o sladkorju, ki jih navaja dr. Frank Lipman, ustanovitelj in direktor priznanega newyorškega wellneškega centra Eleven Eleven in avtor knjižne uspešnice Revive; Stop Feeling Spent and Start Living Again (2009).
“Eden od razlogov za težavno odpoved sladki navadi je, da se sčasoma naši možgani zasvojijo z naravnimi opioidi, ki jih sprošča uživanje sladkorja. Podobno kot običajna opojna sredstva, kokain, alkohol in nikotin, prehrana z veliko sladkorja v možganih sproža čezmerne nagraditvene signale, ki odpravijo samonadzor in vodijo v zasvojenost,” razlaga dr. Lipman, ki se tudi sam spopada z zasvojenostjo s sladkorjem.
Raziskava, predstavljena na srečanju francoskega društva za nevroznanost leta 2007, je pokazala, da so laboratorijske podgane – sladkor presnavljajo podobno kot ljudje –, ki so jim dali možnost izbire med vodo, oslajeno s saharinom, in vbrizganjem kokaina, v 94 odstotkih izbrale sladkano vodo. Enako so storile, ko so jim namesto vode s saharinom ponudili vodo, sladkano s saharozo (naravni sladkor). Tudi ko so podganam ponudili večje odmerke kokaina, so vztrajale pri sladkani vodi. Z drugimi besedami, intenzivna sladkoba je bila za možgane bolj nagrajujoča kot kokain.

Ameriško psihiatrično združenje pri zasvojenosti s sladkorjem loči tri stopnje: prenajedanje, umik in stremljenje po sladkorju. Včasih so laboratorijske podgane pokazale le prvi dve stopnji. Nedavni eksperimenti ekipe znanstvenikov pod vodstvom profesorja Barta Hoebla z univerze v Princetonu pa so pri podganah zaznali tudi tretjo stopnjo. S tem, ko so pokazali, da prenajedanje s sladkorjem ne vodi le k umiku, ampak temu sledi ponovno stremljenje za sladkorjem, so dokazali, da je sladkor visoko adiktivna snov.
V ostrem nasprotju z izidom tega kliničnega testa je dejstvo, da je za večino ljudi “nekaj sladkega” simbol ljubezni, tolažbe in nagrade za uspešnost. Naša prva hrana je bil mlečni sladkor, laktoza. Pozneje so nas starši in sorodniki nagrajevali s sladkimi priboljški, s čimer so nehote biokemično škodljivo snov spremenili v tolažilno živilo. Ko smo odrasli, je želja po sladkem za številne postala pogoj dobrega počutja in zadovoljstva; s sladkorjem smo se začeli samozdraviti, si izboljševati razpoloženje in dvigovati energijo. Toda kot ve vsak odvisnik, en hitri »fiks« kmalu vodi k drugemu – posledice pa so dolgotrajne. Kot rečeno sladkor na možgane deluje podobno kot številna nedovoljena poživila in vodi v številne bolezni: bolezni srca, diabetes, visok krvni pritisk in holesterol, pridobivanje telesne teže in prezgodnje staranje.Sladkor ni pravzaprav nič drugega kot družbeno in zakonsko sprejemljiva rekreacijska droga s smrtonosnimi posledicami. Da bi premagali odvisnost od njega, moramo izdelati prilagodljiv, toda dober načrt.

Vir: http://www.svet-je-lep.com