ELTON JOHN - PRENAJEDANJE

Predgovor Eltona Johna

Leta 1990 sem bil zaradi odvisnosti od mamil, alkohola in bulimi

je sprejet na kliniko za rehabilitacijo. Ni se mi sanjalo, da je od teh

treh odvisnosti najhujša bulimija oziroma stradežerstvo – čez

merna ješčost, ki se izmenjuje z napadi krivde in stradeža. Imel

sem se za narkomana in alkoholika, težave s težo so bile zame

zgolj stranski učinek tega dvojega.

Moj zdravnik je poudarjal, da je zame hrana predvsem nasladilo,

a sam sem o tem dvomil. Pa čeprav sem imel celo življenje, že

kot otrok, težave s težo. Basal sem se, se redil kot pujs, poskusil

sem toliko diet, s katerimi naj bi nadziral svojo težo, da sem na

koncu postal bulimičen, obenem pa se nisem zavedal, kako bu

limija vpliva na človekovo težo – in njegovo samospoštovanje.

Šele ko sem začel na kliniki pisati “prehranske spomine” in sem

postal do sebe iskren, sem doumel, da je imel moj zdravnik ves

čas prav.

Ko se oziram na svoje življenje, vidim, da me niso nikoli naučili,

kako je treba jesti. Jemo, ko smo sami, ko nas grabi notranja

praznota ali ko kaj slavimo. Preden sem postal alkoholik in narko

man, sem jedel, kadar sem bil potrt in kadar sem bil vesel. Tako

je šlo naprej ves čas, dokler se nisem s problemom soočil – tako

me je srečala pamet.

Zdaj hrano spoštujem. Vesel sem, da sem končno spoznal, da

sem prisilni obilojedec, saj mi je to pomagalo pri ozdravljenju

drugih dveh odvisnosti. Ker jem zelo dobro, nisem lačen, pa tudi

uide mi nobena jed ne. Ni lahko: včasih sem priden, včasih sem

poreden. Ne uživam sladkorja in skušam se ogibati bele moke.

To ni vselej lahko, a meni je zelo zelo pomagalo že, da sem se

odpovedal sladkorju.

Poudariti moram, da Beechyjeva knjiga ne priporoča nobene die

­

­

­

­

­

te. Ko sem šel prvič na kliniko, sem se znebil v petih tednih samo

poldrugega kilograma, toda oblika mojega telesa se je očitno

spremenila. Nergal sem, a sem slišal samo tole: “Poslušaj, Elton,

to ni dietna muha za tri mesece; učimo te, kako jesti do konca

dni in kako jesti po pameti. Učimo te, kako spoštovati hrano in ji

ne dopustiti, da bi te zasvojila.”

Tako je zdaj z mano, da ne mine dan, da ne bi v trenutku nepo

zornosti pomislil na to, da bi jedel, pa čeprav se mi je življenje

korenito spremenilo. Ker poznam in spoštujem hrano in pre

hranske težave, sem zdaj srečnejši človek.

Veliko ljudi, še posebej moških, ne ve ničesar o prehranskih mo

tnjah. O tem se ne govori, oziroma, v Ameriki že še, na starem

kontinentu pa še posebej ne. Moj nasvet vsakomur, ki ima že vse

življenje težave s prehrano, je naslednji: usede naj se in popiše,

kako se je doslej hranil, potem pa naj pisanje odnese k svojemu

zdravniku ali pa k strokovnjaku za prehrano in poprosi za takoj

šnjo pomoč.

Hrana ni zame nič drugega kot tisto, kar me lahko pogubi ali

ozdravi – je najpomembnejši element v procesu mojega okre

vanja. Z mislimi na odvisnost od mamil in alkohola se tako rekoč

ne ukvarjam. Ponosen sem na to, da sem se rešil, saj je bila to

najtežja reč v mojem življenju.

Beechyjeva knjiga o prehranskih težavah je dobrodošla, ker uči

ljudi s prehranskimi motnjami, kako naj spremenijo svoj odnos

do hrane.

Torej, potrudite se, da boste iskreni, trezni in zreli –

Elton John, v februarju 1995
Vir:deobra.si