NEFERMENTIRANA SOJA

SOJA JE LAHKO ZDRAVA ALI STRUPENA

Soja je praktično neprebavljiva – celo strupena – če ni izpostavljena dolgotrajnim postopkom fermentacije. Razen v časih lakote in pomanjkanja, Azijci uživajo sojo v neznatnih količinah, največ 7 do 8 gramov na dan, pa še to šele po dolgotrajni fermentaciji (3-5 let), da iz nje odstranijo čim več toksinov. En problem predstavlja fitinska kislina, ki iz telesa izčrpa železo, cink in kalcij, s čimer pospešuje razvoj osteoporoze, in zavira prebavo beljakovin. Toda v soji najdemo tudi obilico izoflavonov in fitoestrogenov, ki povzročajo motnje hormonskega sistema in, posledično, rakava obolenja. Nadalje, soja vsebuje hemaglutinin (lektin), ki povzroča aglutinacijo (lepljenje) rdečih krvničk pri nekaterih krvnih skupinah. Tako zlepljene celice ne morejo ustrezno absorbirati kisika za distribucijo telesnim tkivom, kar lahko poškoduje srce.
Večina industrijsko pridelane soje po svetu danes je gensko spremenjene, kar seveda predstavlja še dodaten problem. Le redki izdelki iz soje so torej priporočljivi za človeško prehrano, pa še ti samo za odrasle osebe ženskega spola z GenoTipom GT5. Soja in izdelki, ki vsebujejo sojo, nikakor niso priporočljivi za nosečnice, doječe matere, otroke in mladino. V vsakem primeru morajo biti obvezno iz ekološke pridelave. Še najmanj problematičen je natto – »sir« iz fermentirane soje – ki pa ga v Sloveniji v času pisanja tega prispevka (april 2010) še vedno ni mogoče kupiti.
Druge stročnice
Najboljši način za nevtralizacijo fitinov v fižolu, bobu, leči, čičeriki, grahu je večdnevno kaljenje in nato kuhanje. Ker marsikatero zrnje, ki ga kupimo v trgovini, ni kaljivo, se v praksi še najbolj obnese namakanje/fermentiranje 36 ur, pri čemer je treba kislo vodo menjati vsakih 12 ur in ob vsaki menjavi zrnje dobro sprati in odcediti.
Na skodelico zrnja dodamo 1 jedilno žlico sirotke ali limoninega soka, skladno z nutrigenomičnim profilom. Če zrnje stročnic skuhamo z dodatkom peščice regratovih listov, to prav tako lahko poveča asimilacijo mineralov.

Z namakanjem/fermentacijo ne odstranimo vedno vseh lektinov, zato je treba žita tako kot oreške, semena in stročnice izbirati skladno s krvno skupino oz. individualnim nutrigenomičnim profilom.

Namakanje oz. fermentacija ne odstrani toksinov, kot so težke kovine, pesticidi, herbicidi, fungicidi in drugi xenobitiki, niti ne povrne gensko spremenjene DNK v njeno prvotno, naravno stanje, zato je ključno, da je vsa polnozrnata hrana, ki jo uživamo, ekološko pridelana.

Namakanje/fermentiranje je v bistvu zelo preprosto. Ključ je v načrtovanju. Naredite si opomnik! Vsako jutro in vsak večer se vprašajte, kaj morate namočiti/fermentirati naslednji dan. Nato preprosto zmešajte sestavine in jih do uporabe pustite na kuhinjskem pultu.

vir: http://nutrigenomika.wordpress.com/2010/07/28/razbijamo-mite-zdrave-prehrane-polnozrnato-in-surovo-se-ne-pomeni-tudi-zdravo-3/